Huda vročina je v večjem delu Slovenije vladala vse do 8. avgusta. Na nekaterih merilnih mestih so bili v teh dneh doseženi tudi temperaturni rekordi. Zaradi močnega izhlapevanja pa se površinski sloj tal še naprej intenzivno suši. Od junija do julija je padla na Dolenjskem in Gorenjskem le okrog polovica dolgoletnega povprečja padavin za ta čas. Še posebno suh je bil julij, deževalo je večinoma le v obliki ploh in neviht.
Dan se je v zahodnem delu Slovenije začel z zelo svežim jutrom, ponekod v višjih legah se je pojavila celo slana. Na Kredarici (2514 m) so izmerili le –4,8 °C, v Babnem Polju –0,5, Ratečah 1,2, Ilirski Bistrici 3,3, Godnjah na Krasu 4,9 in v Biljah pri Novi Gorici 5,6 °C. |
Premalo dežja
Ob začetku avgusta je vodna bilanca najslabša na Obali in v severovzhodni Sloveniji, kjer je vegetacijski vodni primanjkljaj že čez 300 mm, kar pomeni zelo suho stanje. Na Obali je vodna bilanca neprekinjeno negativna od 10. junija. Tudi v severovzhodni Sloveniji vztraja od začetka poletja, čeprav so stanje občasno izboljševale manjše lokalne padavine. Še posebno na lahkih tleh vlada kmetijska suša. Na rastlinah so znaki sušnega in izjemnega vročinskega stresa. Kljub napovedanim padavinam se bo suša stopnjevala.
Pitne vode še dovolj
Količine podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije so bile do novembra 2012 izrazito pod povprečjem zadnjega desetletja. Predvsem na Dravskem in Krškem polju so bile zaloge podzemne vode poleti lani najmanjše v zadnjih petdesetih letih.
V zimsko-pomladnem obdobju 2012/13 so padavine marsikje tudi dva- do trikrat presegle povprečne mesečne količine in zaloge podzemne vode so se povsem obnovile, pogosto tudi nad dolgoletno povprečje. Gladine so se aprila 2013 začele znova zniževati, vendar so zdaj večinoma še v območju poletnega povprečja.
Vikend je prinesel težko pričakovano ohladitev. Žal je bilo padavin premalo, da bi omilile kmetijsko sušo. Marsikje pa so se ob dežju razbesnela tudi neurja s točo. To je še dodatno otežilo razmere, ki že pošteno zmanjšujejo pridelek. V noči na sredo se bodo krajevne padavine pojavljale v večjem delu Slovenije, le na Primorskem bo verjetno ostalo suho vreme, zapihala bo zmerna burja. V sredo bo tam delno jasno, drugod pretežno oblačno, dež bo popoldne povsod ponehal. Sveže bo. V četrtek bo precej jasno, na Primorskem bo še pihala šibka do zmerna burja. Opozorilo Na Primorskem je velika nevarnost požarov v naravi. Od 15. do 20. avgusta Od četrtka do torka bo precej jasno, najvišje dnevne temperature bodo postopno dosegle okoli 30 °C. |
Hitro polnjenje, dobro tlačenje
Koruzni storži se zaradi suše ne razvijejo v polni obliki. Pri normalni zrelosti zavzemajo ti 55 odstotkov sušine, pri prizadeti koruzi pa je njihov delež precej manjši (od 40 do 45 odstotkov). Sušina se torej ne poveča na račun storžev, zato je njena vsebnost v celi rastlini manjša kot bi pričakovali.
Zdrava koruza ima od 200 do 300 g/kg sušine, pri prizadeti po suši tudi 500 g/kg in več. Primernost siliranja take koruze moramo oceniti po vsebnosti vlage v koruznici. Metoda ocenjevanja po položaju mlečne črte na zrnju ni primerna.
Osnovna pravila siliranja
Hitro polnjenje, dobro tlačenje in dobro zapiranje silirane mase je treba izvajati še bolj dosledno. Prizadeta koruza se zaradi manjšega deleža zrnja in posušenih listov težje tlači. Zaradi prisilnega dozorevanja je v silažah povečana vsebnost nepovretih sladkorjev, kar spodbuja rast gliv (kvasovk in plesni), posledica pa je slabša obstojnost odprtih silaž. Večja vsebnost dušikovih spojin poveča vsebnost amonijaka v silaži, kar deluje zaviralno na razvoj gliv in ščiti silažo pred kvarjenjem.
