SAGITA

Velike 
ladje in motnost morja

Objavljeno: 07.05.2013 16:15Posodobljeno: 07.05.2013 16:15

Premikanje velikih plovil lahko bolj kot tokovi in valovi v nevihtnem vremenu prispeva k motnosti in dvigovanju sedimenta.

  • Morski konjiček
  • Kaj vse se skriva pod površjem našega morja?
  • Priprave na potop z Vide

PIRAN – Sagita ob 7.30 izpluje proti Vidi. Na ladji ni črnega zamorca in Vida na sinji skali ne pere plenic. Raziskovalna ladja Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) enote Morske biološke postaje Piran (MBP) se čez pol ure priveže na oceanografsko bojo Vido in v morje se potopita inštruktor Tihomir Makovec ter dr. Tjaša Kogovšek.

Ogroženo zdravje

Sagita (lat. puščica) je na redni raziskovalni plovbi, vsakih 14 dni obišče Vido, ki je od Piranske punte oddaljena 1,23 navtične milje, enkrat na mesec pa obpluje še druge raziskovalne točke. Dejavnost MBP je zelo obširna in razvejena, vodja enote izred. prof. dr. Vlado Malačič, dipl. fizik, mi medtem razloži nekaj pomembnih ugotovitev raziskovanja gibanja vodne mase slovenskega morja. Raziskave so pokazale, da je morje kompleksen in zelo občutljiv sistem in da sta Koprski ter Piranski zaliv neposredno in neločljivo povezana z dogajanjem v Tržaškem zalivu ter celotnem Jadranu.

Po podatkih Uprave za pomorstvo je v letih 2009 in 2010 v Luko Koper prispelo od 2700 do 2850 plovil na leto. Od 99 do 110 plovil je imelo ugrez večji od 11 metrov, več kot 40 pa večji od 13, poleg tovornih ladij naj bi lani vplulo okrog 50 potniških. Luka Koper načrtuje podvojitev kapacitet, tudi načrti na italijanski strani so megalomanski. Na prvi pogled vse lepo in prav. Večja zaposlenost, večji dobički. V notranjosti zalivov je pomorski promet glavni dejavnik dvigovanja sedimentov, na kar nakazujejo prve meritve motnosti v Koprskem zalivu. Premikanje plovil lahko bolj kot tokovi in valovi v nevihtnem vremenu prispeva k motnosti in dvigovanju sedimenta. Največje ladje z ugrezom do 13 metrov pri manevriranju v morju Tržaškega zaliva, katerega povprečna globina je okoli 20 metrov (globina Koprskega v notranjosti pa 15 metrov), dvigujejo sediment in s tem povečujejo motnost. V Tržaškem zalivu se je sčasoma nabral z nikljem ter živim srebrom onesnažen sediment, njegovo dvigovanje pa pomeni največjo grožnjo za zdravje, ko preide v prehranjevalno verigo.

Skrb za razvoj

Potapljača sta na različnih globinah (najgloblje 21 metrov) pod Vido pobrala in zamenjala plastične ploščice z vdolbinami, kjer se naseljujejo enocelične alge in drugi morski organizmi, ki so predmet druge raziskave. Cilj raziskave, ki jo vodi Janez Forte, univ. dipl. biolog, je ugotoviti, zakaj se enocelične alge dvigujejo od dna in se naselijo na merilniku za kisik 2,3 metra pod gladino.

Vida na postajo brezžično pošilja podatke o temperaturi morja, slanosti, vsebnosti kisika, površinskih valovih … Ko so se premaknili na bližnjo točko, je spuščena sonda med padanjem zabeležila vrsto podatkov, na različnih globinah so vzeli vzorce morske vode, s planktonsko mrežo so nato zajeli fito- in zooplankton.

Zahtevnost meritev nalaga stalno tehnološko razvijanje instrumentov in pripomočkov. Nekaj jih za lastne potrebe razvijajo sami, nekaj z zunanjimi sodelavci. Tihomir Makovec je razvil napravo za detekcijo in štetje meduz, NIB pa je v ZDA sprožil patentni postopek. Prej so po vsej globini mehansko jemali vzorce in pri tem uničili morske organizme, zdaj pa hitro in neškodljivo na njih siplje hitro krožeči žarek laserja, kar kamera lepo zazna in posname. Mag. Franci Henigman je za MBP razvil majhno (1,3 m dolgo) daljinsko vodeno plovilo Čigra, ki natančno ugotovi površinsko porazdelitev temperature in slanosti in s tem tudi odkriva vire (neznanega) onesnaženja in sledi onesnažene vode. Čigro testirajo že drugo leto, kmalu pa jo bodo ponudili na trgu.

Osrednje novice

Vsak je svoje Tinkare kovač

Razslojevalna in ločevalna politika je naredila svoje.

Vlada mora razkriti magnetogram zloglasne seje

Po oceni informacijskega pooblaščenca ni mogoče meniti, da bi razkritje magnetograma imelo kakšne konkretne škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi.

Komentiraj članek

Pred komentiranjem se prosim prijavite. Še nimate uporabniškega računa? Registrirajte se!