Mojca gre na popoldanski sprehod, ko na klopci pred cerkvijo opazi starejšo žensko, ki joče.
Stopi do nje in vpraša, kaj je narobe.
Ženička odvrne: »Doma imam 23 let starega moža. Vsako jutro se ljubi z menoj, potem vstane in mi v posteljo prinese slastne palačinke, svež sok in dišečo kavo.«
Mojca: »In zakaj potem jočete?«
Starka pa naprej: »Skuha mi tudi kosilo, speče moje najljubše piškote in potem se ljubi z menoj pol popoldneva.«
Mojca spet: »Ja hudiča, čemu potem jok?«
Ženica nadaljuje: »Za večerjo mi naredi slasten obrok z vinom in mojim najljubšim posladkom, nakar se spet ljubiva.«
Mojci je dovolj: »Zakaj, hudiča, potem tukaj tulite?«
Ona zajeclja: »Ne spomnim se, kje stanujem.«
Zamorček pride s starši na obisk na Dolenjsko, tam pade v apno. Ves bel prijoka k očetu in zaprosi, da ga umije.
»Nimam časa, pojdi k mami.«
Tudi pri mami je bil neuspešen: »Nimam časa, poišči sestro.«
Med iskanjem sestre črnček na glas razmišlja: »Komaj nekaj minut sem bel, pa že sovražim vse zamorce.«
