Dr. Miro Kline že več let sestavlja lestvico najuglednejših slovenskih podjetij in direktorjev. V Delovi prilogi Posel in denar smo lahko prebrali, da sta vrh obeh lestvic zavzela novomeška Krka in predsednik njene uprave Jože Colarič. Krka je na vrhu lestvice uglednih podjetij že nekaj let zapored. Podjetje je stabilno, rast prihodkov je lani znašala šest odstotkov, rast dobička tri odstotke, donos na kapital pa skoraj 15 odstotkov. Podjetje ima stabilno upravo, od leta 2004 jo vodi Colarič. Ima skoraj 10.000 zaposlenih – polovica jih dela v tujini – in več kot 70.000 delničarjev, torej lastnikov. In ima močan razvojni oddelek.
Kaj pa omrežje?
Ima Krka svoje omrežje? Med vsemi velikimi je Krka precej posebna. Člani uprave novomeške farmacevtske družbe delajo le to, da vodijo družbo, v kateri so zaposleni. Ne sedijo v drugih nadzornih svetih ali upravnih odborih. Ni jim do tega, da bi svoj vpliv, ki ga daje članstvo v organih upravljanja, raztegovali čez meje lastnega podjetja. Jože Colarič, prvi mož podjetja, je sredi prejšnjega desetletja sicer sedel v nadzornem svetu Telekoma, vendar je po letu 2004, ko je prevzel vodenje Krke, nehal opravljati funkcijo v Telekomu. Njegov predhodnik Miloš Kovačič je bil pri članstvu v nadzornih svetih bolj aktiven, ni pa pretiraval. V devetdesetih letih je nadziral posle v Telekomu in NLB.
Tudi nadzorni svet Krke ni ravno nasičen z ljudmi, ki bi bili divje obteženi s funkcijami. Jože Lenič, predsednik Krkinega nadzornega sveta, je poleg funkcije v farmacevtski družbi še predsednik uprave Abanke. Matjaž Rakovec, drugi nadzornik, vodi Zavarovalnico Triglav in nadzira posle v hčerinskih družbah največje zavarovalnice. Mojca Osolnik Videmšek, nekdanja šefica kabineta predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, danes bančnica, je v nadzornem svetu Krke od začetka prejšnjega desetletja. Poleg tega, da je kot direktorica enega od sektorjev zaposlena v NLB, je še nadzornica v dveh hčerinskih družbah skupine NLB.
Dve članici Krkinega nadzornega sveta prihajata iz akademskega okolja. Prof. dr. Julijana Kristl je prorektorica ljubljanske univerze, dvakrat je bila dekanka fakultete za farmacijo, prof. dr. Sergeja Slapničar pa predava na ljubljanski ekonomski fakulteti. Vincenc Manček, nekdanji Krkin finančnik, danes upokojenec, ob zadolžitvi v nadzornem svetu Krke nadzira še posle novomeške družbe TPV. Drugi nadzorniki so v Krki tudi zaposleni.
Moč temelji
na rasti
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na zahodu veljala teorija, da je za korporacijo dobro, če ima v upravnem odboru ali nadzornem svetu čim več direktorjev, ki funkcije opravljajo v večjem številu podjetij. Direktorji z močnimi povezavami naj bi korporaciji prinesli ugled in kakovostne informacije, sami pa bi odnesli otipljive koristi. V zadnjih letih ni tako. Celo tisk, ki je naklonjen velikemu biznisu, se včasih ponorčuje iz direktorjev, ki so preobremenjeni.
Med velikimi slovenskimi podjetji se je Krka najbolj približala modelu podjetja, ki v svojih organih nima direktorjev in nadzornikov z velikim številom funkcij. V nadzornem svetu sicer ima pomembne in dobro obveščene ljudi, nihče od Krkinih nadzornikov pa s številom funkcij ni ekscesno obremenjen. Za primerjavo: sedanji predsednik Krkinih nadzornikov Jože Lenič je bil leta 2000, ko je bil predsednik uprave Kapitalskega sklada, hkrati še nadzornik v Banki Domžale, Leku, kranjski Savi in na Delu. Danes je s številom funkcij občutno bolj skromen.
In Krkin ugled? Njena moč in ugled temeljita na rasti, ki je organska. Ni bližnjic z zvijačnimi prevzemi, parkirišči in drugimi prijemi, ki so se udomačili v poslovni skupnosti. Predvsem pa v Novem mestu niso nasedli ideji, da lahko močno omrežje nadomesti trdo delo.