DOBOJ, VELENJE – Čeprav se bo marsikomu zdelo osem let zapora, kolikor jih je na okrožnem sodišču v Doboju doletelo 61-letnega Velenjčana Petra Anića zaradi uboja žene Radojke, nenavadno mila kazen, gre v resnici za najvišjo mogočo sankcijo po kazenski zakonodaji Republike Srbske, če ima storilec posebne olajševalne okoliščine.
Kuhala večerjo, strel v teme
Anić jih je očitno imel, nekaj je namreč narobe z njegovo duševnostjo, saj so ga že takoj po zločinu zaradi znakov živčnega zloma odpeljali na nevropsihiatrični oddelek bolnišnice. Zmanjšana prištevnost ob dejanju mu je prinesla obtožbo o uboju, ne pa umoru, zaradi katerega bi ga lahko doletelo kar 40 let zapora.
Tragedija se je pred natanko letom dni zgodila v vasici Boljanić, kjer sta imela Velenjčana počitniško hišico, in kot so tedaj poročala občila iz Republike Srbske, sta 5. avgusta popoldne v goste tradicionalno povabila prijatelje in sorodnike. Povabljenci so s Petrom kramljali na dvorišču, medtem pa se je Radojka v kuhinji predala pripravljanju večerje.
Petar je nenadoma odšel v hišo in iz nje se je zaslišal strel. Dan po tragediji smo o tem, kar se je zgodilo, pobarali tiskovno predstavnico Policijske uprave Republike Srbske Ljerko Stanimirović: »Okrog 18. ure je policijska postaja II Doboj prejela prijavo, da je iz neposredne bližine streljal v smeri žene Radojke, ki je na kraju dogodka podlegla strelnim poškodbam. Zakonca živita v Republiki Sloveniji in sta bila na dopustu v svoji hiši v Boljaniću.«
Kot so pokazali prvi izsledki preiskave, je molče stopil do nje in jo s pištolo ustrelil v teme. Ni ji bilo pomoči, Petrov brat, policist, je lahko le še poklical kolege. V pogovorih z novinarji pa so se sorodniki Anićevih hitro spomnili na veliko nesrečo, ki je Radojko in Petra doletela v Sloveniji leta 1998, in vsi so bili prepričani, da sta bila tudi uboj oziroma Petrovo duševno stanje na nekakšen način gotovo povezana z izgubo njunega sina Daliborja.
Usoden trk z marico
O tej smo poročali tudi v Slovenskih novicah, prav zdaj obsojeni morilec Petar nam je pred nekaj leti pripovedoval, kako sta 24. julija ostala brez sina. Zgodilo se je zvečer, Dalibor in njegovo dekle Petra sta se odpeljala od doma z avtom. Oglasila sta se pri prijatelju Edinu, ki je imel motor. Dalibor ga je prosil, naj mu ga posodi, da pelje Petro en krog. Edin je sedel na motor, Dalibor je posadil Petro na drugega in odpeljali so se po široki, ravni in zelo dobro osvetljeni cesti.
Bilo je 20 minut do 22. ure, ko se jim je približala policijska marica in v križišču pri trgovskem središču Spar zavijala levo. Edin in Dalibor s Petro za hrbtom sta imela zeleno in nič hudega sluteč sta zapeljala proti semaforju. V ključnem trenutku pa je policijsko vozilo iz neznanega vzroka zapeljalo v levo. Edinu se mu je uspelo izogniti, Daliborju in Petri žal ne. Udarec v kombi je bil tako silovit, da je Petra zaradi počenega lobanjskega dna umrla takoj, Dalibor pa je zaradi počene aorte izdihnil, še preden so ga pripeljali v celjsko bolnišnico.
Vse skupaj je videl Daliborjev stric Dragan, ki je bil takrat po naključju v bližini križišča. Stekel je do staršev. »'Pojdita, zgodilo se je nekaj hudega, Dalibor in Petra sta bila z motorjem,' nama je povedal brat. 'Kako,' sva spraševala, 'ko pa sta se odpeljala z avtom?'« je pripovedovala Radojka.
»Dalibor je imel izpit za avto in motor, bil je zelo dober voznik, z občutkom,« je dodal oče. »Vseeno sva ga oba prosila, naj se s Petro ne vozita z motorjem! Za sveto mi je obljubil, da se ne bo,« je nadaljevala mati. Nato pa več kot pomenljivo sklenila, da življenje zanjo ne bo nikoli več normalno.
