VELENJE – V šaleški prestolnici so nedavno ustanovili Društvo etažnih lastnikov Velenje (DEL). Ime morda ne pove veliko o njegovem namenu in ciljih delovanja, so pa njegovi vodilni napovedali oster boj proti upravljavcem zgradb in Mestni občini Velenje (MOV). Prvim zato, ker po njihovem mnenju neupravičeno zaračunavajo tisto, kar bi morali početi že po upravljavskih pogodbah, občini pa zato, ker si je prilastila funkcionalna zemljišča ob večstanovanjskih stavbah.
DEL Velenje je prvo tovrstno društvo v državi. Prepričani so, da se problemi, ki jih imajo v mestu in okolici, pojavljajo tudi drugod, zato se želijo povezati z enakomislečimi iz vse Slovenije, predvsem pa vzpostaviti nadzor nad delom upravljavcev. Po njihovem ni institucije, ki bi jih učinkovito in stalno nadzirala, zato večinoma počenjajo, kar se jim zahoče. »Lastniki in najemniki se morajo povezati. Posamezniku težko uspe v sporu z upravljavcem. Z društvom je drugače, saj imamo pomoč strokovnjakov in pravnikov. Društvo da smernice tistim, ki imajo probleme,« pravi njegov predsednik Damijan Smonkar. DEL v prvi vrsti opozarja na dolžnosti lastnikov in najemnikov, šele nato govorijo o pravicah. Sprva so se osredotočili na izboljšanje kakovosti bivanja, saj jim upravniki tega niso zagotovili, čeprav bi morali. »Upravljavci so to dolžni početi, saj so za to tudi plačani. Tako pa se dogaja, da so zgolj računovodje, a stanovalci tega ne potrebujejo.«
Največja Habit in Linea
Velenje ima več upravljavcev, največja sta Habit in Linea. »Odpovedali so vsi sistemi, ki bi morali delovati. Interes upravnikov je, da ne storijo nič, po drugi strani pa nam zaračunavajo dežurstva, torej kadar morajo posredovati ob nedelavnikih, če se na primer pokvari dvigalo ali poči cev, kar bi sicer morali početi 24 ur na dan že po pogodbi,« pojasni soustanovitelj društva Asmir Bečarević. Stanovalci vse to občutijo pri plačilu položnic, še bolj pa, kadar je potreben obnovitveni ali investicijski poseg. Bečarević opozarja, naj stanovalci oblikujejo nadzorne odbore (NO) in preprečijo svojeglavost upravljavcev, ki izvajalca največkrat poiščejo po domače, pod roko. »Praksa kaže, da so ponudbe izvajalcev precej nižje, kadar jih izbere NO. Lastnikom in najemnikom želimo sporočiti, da upravljavec ni nenadomestljiv in nezamenljiv. Če NO zazna kršitve, ga lahko zamenja kakor mobilnega ali kabelskega operaterja.«
V društvu so izračunali, da imajo v Velenju najvišje stroške upravljanja v državi. Upravljavce hočejo prisiliti k boljšemu delu, posledično pa se bodo znižali tudi stroški. »Mestne oblasti sicer pravijo, da so ti med najnižjimi pri nas. Za upravnino nam zaračunavajo od 15 do 18 evrov, za dežurnino bi nam še dodatnih 50 centov, kar ni videti veliko, toda pri toliko ljudeh je to velik denar,« doda Andreja Plešivčnik, soustanoviteljica društva.
Razbohotene modre cone
Njegovi člani opozarjajo, da upravljavci niso dobri gospodarji, kar se je že (pre)večkrat pokazalo. Navsezadnje je tako že od začetka, ko so upravljavci vpisovali samo etažno lastnino, ne pa tudi funkcionalnih zemljišč. Te je kot svoja nato vknjižil MOV, stavbe pa ne morejo biti brez funkcionalnih zemljišč. »Ljudem niso povedali nič, šele ob vpogledu v zemljiško knjigo se je videlo. Občina tudi meša lastništvo teh zemljišč z urejanjem mirujočega prometa. Pravijo, da če niso lastniki, ne morejo tega urejati, a to ne drži. Lahko bi poiskali koncesionarja,« je prepričan Bečarević.
Plešivčnikova nazorno opiše stanje v bloku, kjer stanuje. »Naša zgradba stoji tako rekoč v zraku. Če se občina odloči, da spodaj proda, bomo v stanovanja in iz njih hodili po zraku ali kako? Razbohotile so se modre cone, ki veljajo nepretrgoma. Anketa je pokazala, da jih ljudje nočejo, župan pa se hvali, da imamo Velenjčani zastonj parkirišča v garažni hiši nakupovalnega centra. V Celju so ta problem rešili z zapornicami.« DEL je na sodišču že sprožil več nepravdnih postopkov za ugotovitev pripadajočih zemljišč posameznim zgradbam.
