Vreme je banalna in večna tema, tudi kadar hočemo povedati, da z nekom nimamo dosti skupnega, rečemo, da se z njim lahko pogovarjamo samo o vremenu. Ampak zadnja dva tedna zares vpliva na naša življenja, recimo na naš družinski proračun: naročiti sem moral še dve toni pelet, ker jih peč dobesedno požira, saj sploh ne zmore dovolj ogreti neizolirane kmečke hiše, da bi ugasnila lučka na termostatu. Ko se proti večeru vrnem iz službe, pa praviloma zahajcam še krušno peč, da se vsaj dnevna soba segreje na dobrih 20 stopinj. Za prihodnji mesec bom zato moral naročiti še pet metrov drv, da se prebijemo do pomladi – ta se mi v letošnji sibirski zimi prikazuje kot fatamorgana, kot oddaljen, kar neuresničljiv sen. Malo sem se potolažil le, ko sem višje stroške zaradi mraza primerjal z znankinimi, ki je potožila, da bo komaj zmogla račun za mestni plin, na mesec jo ogrevanje starejše (tudi slabo izolirane) hiše stane blizu 500 evrov.
In zeblo je tudi v avtu, sploh minulo nedeljo, ko sem se peljal na dežurstvo, pa iz ventilatorja ni in ni začelo toplo pihati, čeprav sem temperaturo navil na maksimum. Pri minus osmih sem tako 45 minut drgetal do Ljubljane – in potem še 45 nazaj domov –, ker seveda nisem vedel, kar mi je naslednji dan povedal moj mojster za avtomobile: da mi je crknil termostat.
Če sem čisto pošten, mi je letos še najbolj toplo v službi, v pisarni, ki si jo delim s kolegom, premoreva po potrebi razbeljena radiatorja. In enako iskreno kot prihoda v pisarno sem se veselil današnjega petka, 13., ki očitno le ni tako zaklet dan, saj so vremenarji zanj napovedali otoplitev na jutranjo skoraj nepredstavljivo ničlo – v sredo ob 7.00 je bilo med našimi dolenjskimi holmci 19 stopinj pod njo.
Če bi delal kjer koli drugje, verjamem, da bi bilo vreme glavna tema pogovorov – ne zato, ker ne bi imeli drug z drugim dovolj skupnega, temveč ker nas v svoji ekstremni izvedbi vse prizadeva. Na Slovenskih novicah pa, hvala bogu, z vremenom ne izgubljamo časa, ker se zavedamo, da tisti, ki so pri kakršnem koli vzvodu moči, kljub mrazu še vedno delajo piz... In ko jih razkrinkamo, nam je topleje.
