LJUBLJANA, BRUSELJ, WASHINGTON – Evropski parlament je predvčerajšnjim potrdil resolucijo o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP). Glasovanje o tej resoluciji bi, kot je znano, moral opraviti že na junijskem zasedanju, a jo je takrat njegov predsednik Martin Schulz v zadnjem hipu umaknil z dnevnega reda, saj je vedel, da ga večina evropskih poslancev zaradi škandaloznega mehanizma ISDS (še) ni pripravljena podpreti. Tokrat ga je že bila, tudi večina poslancev socialistične skupine (S&D). Kako je to mogoče? Zato, ker jih je Schulzu z vložitvijo »kompromisnega« amandmaja uspelo prepričati, da starega ISDS ni več. Ga ni? Ali to pomeni, da ne bo več sodišč, ki bi državam članicam EU lahko sodila na zahtevo vlagateljev iz ZDA? Seveda bodo. Le da bodo to po novem javna sodišča, ki bodo upoštevala jasno napisani kodeks, sodila pa bodo po nekoliko spremenjenem sistemu. Prej pa je bilo predvideno, da bi vlagatelji države članice EU, ki bi prve v javnem interesu (v interesu svojih državljanov) ovirale pri doseganju ogromnih dobičkov, lahko preganjali tudi na zasebnih sodiščih.
»Samo« 2,3 milijona podpisov
Le najbolj naivni se zdaj lahko tolažijo, da bo novi ISDS prijazen mehanizem, ki bo tudi evropske vlagatelje, ko bodo prodirali na ameriški trg, ščitil pred ameriškimi omejitvami in ovirami. Dr. Igor Šoltes (Zeleni/ESS) je predvčerajšnjim dejal: »Večina je v Evropskem parlamentu povozila več kot 2,3 milijona podpisov državljank in državljanov EU proti sklenitvi TTIP. S 436 glasovi proti 241 so Evropski komisiji podelili licenco za uresničitev slabih napovedi. Trgovanje z našo prihodnostjo se žal nadaljuje.« Še na nekaj je opozoril: »ZDA so ratificirale zgolj dve od osmih temeljnih konvencij s področja človekovih pravic. EU pa je vseh osem. ZDA niso ratificirale niti Evropske socialne listine Sveta Evrope in Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah OZN. Prav tam zapisani standardi pa so lahko ovira, zaradi katere bodo zoper članice EU, ki bodo ovirale ameriški kapital pri pridobivanju dobička, uporabljeni drugačni mehanizmi.« Ne, vsi drugi evropski poslanci iz Slovenije se res ne strinjajo z dr. Šoltesom. Romana Tomc (EPP/SDS) je, na primer, TTIP pohvalila kot celovit sporazum, ki obravnava široko paleto dvostranskih trgovinskih in naložbenih politik ter tudi vprašanj skupnega pomena glede tretjih držav: »Sporazum bo prinesel vzajemne koristi, predvsem pa še dodatno poglobil gospodarske odnose med EU in ZDA!« Njen kolega dr. Milan Zver (EPP/SDS) je prav tako že večkrat izrazil navdušenje nad TTIP in ob tem še zagotavljal, da bodo evropske družine po sprejetju TTIP vsako leto v povprečju privarčevale oziroma prihranile do 545 evrov.
Bogovič proti zapiranju vrat
In kdo je še najbolj zaslužen za to, da je večina ljudskih in socialističnih evropskih poslancev nazadnje »naivno« podprla prav tisto, kar so želele ZDA? Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki je predlagal »kompromisni« amandma, s sprejetjem katerega naj bi izboljšali sporni stari ISDS. S skupino Zeleni/ESS (njen član je, kot rečeno, dr. Igor Šoltes), ki je opozorila, da se »novi« ISDS, ki predvideva ločen, vzporedni pravni okvir samo za vlagatelje, še vedno (četudi ga je Schulz zakamufliral v novo preobleko) tako zelo ne razlikuje od prvotnega, se ne strinja niti Franc Bogovič (EPP/SLS), ki je pravzaprav vesel, saj meni, da je Evropski parlament predstavnikom Evropske komisije, ki se pogajajo z ZDA, dal dovolj jasne smernice za nadaljnja pogajanja o TTIP: »Preseneča me ostro nasprotovanje dela evropske javnosti, ki zavrača nekaj, kar niti še ni izpogajano oziroma še nima nobene končne oblike. Če ne bo mogoče doseči uravnoteženja koristi, se sporazum še vedno lahko zavrne. Ne bi pa bilo prav, da medtem ko naša podjetja iščejo priložnosti za nastop na tujih trgih, jim mi v Bruslju že vnaprej zapiramo vrata.« No, tudi novi ISDS sicer za ameriške vlagatelje predvideva ločen, vzporedni pravni okvir in se predvsem tako zelo ne razlikuje od prvotnega.
