LJUBLJANA – V Srebrni dvorani Grand Hotela Union v Ljubljani so ob dnevu boja proti aidsu znova predvajali dokumentarni film Živeti z aidsom, v katerem je o izkušnji s to boleznijo odkrito spregovoril danes že pokojni Borovničan Mirjan Štrukelj. Dogodek je potekal pod okriljem Aids fundacije Robert, ki je s tem želela opozoriti na aktualni trend naraščanja števila okuženih z virusom HIV – na Inštitutu za varovanje zdravja RS poročajo, da so v letošnjem letu do 26. novembra prejeli podatke o 41 novih diagnozah okužbe s HIV – ter poudariti problematiko diskriminacije in stigmatizacije okuženih.
Stigmatizacija okuženih
»Tudi mi smo imeli v preteklosti slabe izkušnje,« je opozorila ustanoviteljica fundacije Robert dr. Evita Leskovšek. »Celo če so ljudje o bolezni spregovorili zakriti kot pred časom, ko je eden od pacientov nastopil v televizijski oddaji in so posneli le senco ter mu spremenili glas, so bile težave. Ljudje so ga prepoznali in njegova sestra, ki je imela frizerski salon, ga je čez tri mesece zaprla, ker je izgubila vse stranke. Drugi je delal v tovarni. Ko si je nekoč med delom porezal prst, se je razvedelo, da je HIV-pozitiven: v trenutku so ga sodelavci začeli popolnoma ignorirati in celo napisali zahtevo, da ne dovoljujejo, da hodi v menzo. Podobnih zgodb je v Sloveniji cel kup,« poudarja dr. Leskovškova in dodaja, da je bolnik iz Kranja, ki se je pred časom odločil, da se bo medijsko izpostavil, misleč, da bo kaj dobrega naredil, ostal brez službe ter navsezadnje, psihično uničen, pristal na psihiatriji.
O seksu je treba govoriti
Junak filma Živeti z aidsom, ki je umrl, še preden je film dosegel javnost, je bil po besedah dr. Leskovškove diskriminaciji izpostavljen celo po smrti: »Ker je bilo znano, da ima Štrukelj aids, so ga hoteli anonimno pokopati. Na Dolenjskem, kjer bi moral biti pogreb, so ga, menda zaradi pomanjkanja denarja, poslali na ljubljanske Žale, kjer ga menda niso niti pokopali, temveč le zažgali in raztrosili njegov pepel.« Po zaslugi ekipe, ki je snemala film, so tedaj našli pokojnikovega sina in na koncu dosegli, da so očeta, ki je z razkritjem svoje bolezni v filmu junaško pripomogel k ozaveščenosti o aidsu v Sloveniji, pokopali kot človeka, v grob, v njegovem rojstnem kraju Borovnici.
Projekciji filma je sledila okrogla miza, v okviru katere sta poleg dr. Leskovškove o stigmatizaciji in diskriminaciji, ki so jima izpostavljeni bolniki z aidsom, spregovorila še sociolog, ustanovitelj Društva za integracijo homoseksualnosti, Mitja Blažič in Simon Maljavec iz Legebitre.
»Treba je govoriti o seksu. Treba je povedati, da ne smeš masturbirati s spermo partnerja, treba je povedati, da moraš pri oralnem seksu uporabljati kondom, o teh rečeh je treba govoriti konkretno,« je o tem, kako preprečiti, da bo število okuženih z virusom HIV še naprej naraščalo, med drugim povedal Mitja Blažič, Simon Maljavec pa je poudaril, da je v primeru ranljivih skupin, ki so trenutno najbolj izpostavljene okužbam, še posebno pereča dvojna stigmatizacija. »Nekdo, ki mora v službi skrivati istospolno usmerjenost in je vsaj v okolju med istospolnimi svoboden, v primeru, da se okuži, nima več zatočišča niti med istospolnimi,« je opozoril Maljavec.
