NA KOŽO

Večer upanja

Objavljeno 23. december 2016 23.35 | Posodobljeno 23. december 2016 23.36 | Piše: Bojan Budja
Ključne besede: komentar

Najlepših stvari, ki jih lahko nekomu podarite, se ne da kupiti z denarjem.

Bojan Budja.

Dnevi so kratki, čez nekaj ur se bo zmračilo, prišel bo sveti večer, božični večer. Vsakomur bo prinesel nekaj; enim več, drugim manj, nekaterim le upanje. Nado, da bodo nekoč nemara tudi sami segli pod božično drevesce in polni pričakovanja sijočih oči trgali bleščeči se papir s tjakaj položenega darila. Vero v Boga so zamenjali z vero v upanje. Ono pač čisto zares umira zadnje.

Kajti božič je tudi upanje. Znova se spomnim vsega osemletnega dekletca po imenu Virginia in njenega dopisovanja z glavnim urednikom newyorškega dnevnika Sun iz davnega leta 1897. To pismo je Sun debelega pol stoletja ponatisnil ob slehernem božiču. Ne brez razloga. Radoživo firbčno dekletce je takole spraševalo urednika: »Nekateri moji prijatelji pravijo, da ni Božička. Očka pa pravi, da je tisto, kar piše v Sunu, vselej res. Prosim, povejte mi: Ali je Božiček?« In odgovor urednika Francisa Churcha? »Virginia, tvoji mladi prijatelji nimajo prav. Božiček je! Tako zanesljivo obstaja, kot obstajajo ljubezen in velikodušnost in zvestoba. Kako mračen bi bil svet, če ne bi bilo Božička! Vse najpomembnejše stvari ostajajo večinoma nevidne. Kajti kar koli že vidiš, nikoli ne vidiš vsega. Tega ne zmore niti najpametnejši človek na svetu. Božiček živi in bo večno živel. Celo čez desetkrat deset tisoč let bo tu, da bi otroke, kot si ti, in vsa odprta srca napolnjeval z veseljem. Vesel božič, Virginia!«

Virginie že dolgo ni več. Ostala sta Božiček in upanje. Tega si ni mogoče prilastiti, ga kupiti in deliti, upanje, jutrišnji dan, je last vseh ljudi. Božič nas dela enake. Predstavlja rojstvo, začetek nečesa. Ob rojstvu je vsakomur dano vse. In nič. Nihče na tem svetu ne ve, v kateri zibki spi dete, ki bo nekoč Tesla, Trump, Putin, da Vinci, Beethoven, Pahor, Melania, Cerar. Ali klošar z neke tivolske klopi. Od tod dalje živimo z upanjem.

V urah pred svetim večerom upam, da vas bo nevidni Božiček drevi pobožal vse. Tiste, ki imate, in one, ki zgolj upate. Če kdaj, se danes spomnite, da se najlepših stvari, ki jih lahko nekomu podarite, ne da kupiti z denarjem.

Deli s prijatelji