LJUBLJANA – Tokrat so vremenarji dokaj natančno napovedali, da bo treba v nedeljo proti večeru obleči dežne plašče. Temperature so še vztrajale pri 10 °C. A ko je padla noč, je dež prinesel s seboj snežinke, te so se oprijemale razmočene podlage. Temperature so se v osrednji Sloveniji proti jutru spustile do –2, zbudili smo se v snegu.
Meteorološka analiza pravi, da se je hladen zrak, ki je bil v noči na nedeljo še v okolici Islandije, prek Severnega morja in nato zahodne ter srednje Evrope hitro spuščal proti jugu. »Pri tem je nad severnim Sredozemljem nastalo samostojno jedro nizkega zračnega tlaka in padavine so se okrepile. Središče jedra hladnega zraka in območja nizkega zračnega tlaka v Sredozemlju je južno od Slovenije. Po prehodu vremenske fronte nad naše kraje od severa še priteka hladnejši zrak,« je pojasnila mag. Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje.
je sredi oktobra po nižinah zapadlo leta 2005, kar je dozdajšnji rekord, v višjeležečih krajih pa od pol metra do več kot enega metra. |
Na zasneženih cestah, ki jih službe niso kaj prida čistile, so bili zastoji. Na gorenjski avtocesti je zjutraj nastala večkilometrska kolona. V središču Ljubljane je bilo precej kaosa, zaradi drsenja je bilo nekaj deset lažjih trčenj.
»Sneg je padal z dežjem, ko se je ozračje z dnevom segrevalo, je počasi prešel v čisti dež. Sneg je moker in težak in hitro kopni, ker je podlaga vendarle pretopla, da bi se prijel in obstal,« nam je povedala Cegnarjeva.
Medtem ko smo v Ljubljani, na Dolenjskem, Štajerskem, Gorenjskem in Prekmurju prvi snežni šok prenesli z nekaj trki in kislimi obrazi, se je Primorcem in Vipavcem zgodila huda ura. Avtocesta proti Kopru je bila zaradi močne burje in podrtega daljnovoda zjutraj zaprta, odprli so jo šele ob 11. uri. A veselje ni trajalo dolgo, saj so jo okoli 13. ure spet zaprli zaradi nujnega popravila daljnovoda med razcepom Nanos in priključkom Senožeče.
Na območju Cerknice in Unca je bilo brez elektrike okoli 2000 gospodinjstev, samo v Ajdovščini je ostalo v temi 800 stanovanj.
Hladno vreme se bo nadaljevalo še vsaj ves teden, čeprav bo temperatura popoldne za dve ali tri stopinje višja, kot je bila včeraj popoldne. V soboto spet pričakujemo manjše padavine. Na hladno vreme kaže tudi v začetku prihodnjega tedna. Na Primorskem bo občutek mraza krepila burja. |
Izpad dobave električne energije so imeli tudi v Mežici in Slovenj Gradcu, ki spadata na območje Elektra Celje. Tam je zaradi podrtih dreves ostalo brez elektrike več kot 600 gospodinjstev.
V ulici Gradnikove brigade v Novi Gorici je burja majala zidarski oder, trgala izolacijo s fasade in razmetavala posamezne kose opreme naokoli. Gasilci niso mogli posredovati, saj je bil veter premočan in bi na višini ogrozili lastno varnost. Iz štaba civilne zaščite so prebivalce blokov opozorili, naj uporabljajo kletni vhod, saj so okoli glavnih vhodov leteli kosi pločevine in lesa.
Na bolnišnico oziroma oddelek v Stari Gori je padlo drevo in močno poškodovalo stavbo, v Piranu in drugod na obali pa je voda zalivala kleti in stanovanja ter prožila plazove.
Sneg novembra včasih običajen
Snega sredi novembra se spominjajo zlasti starejši, ko so zime, bogate s snegom, pregovorno trajale od novembra do marca, vendar nas je Cegnarjeva opozorila, da sneg v novembru ni nekaj tako zelo posebnega.
»Če pogledamo v bližnjo preteklost, se je v noči na 28. oktober 2012 nenadoma močno ohladilo in meja sneženja se je takrat spustila do nižin. Ponekod po nižinah in v višjeležečih krajih je zapadla rekordna količina snega v oktobru v zadnjih desetletjih. Marsikje je bil snegolom.«
Takrat je po nižinah zapadlo nekaj centimetrov snega, v višjih legah pa marsikje več kot 20.
Podobno kot v teh dneh se je zgodilo v tretjem tednu novembra 2015, ko je sneženje v večjem delu notranjosti seglo do nižin, a je snežna odeja kmalu skopnela.
Na Kredarici so 26. novembra namerili 50 cm snega, za novembrski rekord na tej višinski meteorološki postaji pa še danes velja 30. november 2010, ko so ga izmerili 275 cm.
Še pogled na graf: število dni s snežno odejo novembra kaže, da je sneg v dolgoletnem povprečju meritev od leta 1951 do danes denimo v Ljubljani zdržal le tri dni, v Novem mestu štiri, v Ratečah devet dni in v Murski Soboti komaj dva dni. Po drugi strani je v omenjenem obdobju Ljubljano sneg kar deset novembrov prekrival več kot deset dni, Novo mesto je imelo celo 18 novembrov s snežno odejo, ki se je obdržala dlje kot deset dni.
Ozračje se segreva, a navzkriž
November je bil torej od nekdaj snežen. »Pogosto je problem, da imamo kratek vremenski spomin. Če pa pogledamo statistiko, je stvar drugačna. Kljub temu je treba potrditi, da se število snežnih novembrskih dni v obdobju zadnjih trideset let konstantno zmanjšuje. Po drugi strani imamo vse več novembrov brez snega, če pa že zapade, tudi hitro skopni. Tako bo tudi tokrat,« pove Cegnarjeva. Sneg torej še ne bo obstal tako kot denimo v avstrijskih Alpah, ko ga je pred tednom zapadlo več kot 20 centimetrov in so se žičničarji veselili dobre snežne podlage.
Cegnarjeva pa nas je opozorila, da segrevanja ozračja ne smemo razumeti kot segrevanja na splošno: »Prav podnebne spremembe bodo povzročile vrsto nenavadnih, presenetljivih dogodkov, tudi sneg novembra in močna neurja s poplavami, viharnimi vetrovi, sušami... z veliko gospodarske škode.« Torej se segreva, a malo navzkriž.
