Več obiskovalcev, več skrbi

V Škocjanske jame se je v prvi polovici letošnjega leta spustilo skoraj 13.000 domačih in malo manj kot 45.000 tujih obiskovalcev. Kakor da bi bila unikatna lepotica, ki je na seznamu Unescove dediščine, na oni strani plota bolj cenjena kot na domačem dvorišču, res pa je, da število obiskovalcev z obeh strani meje nenehno narašča. V Škocjanskih jamah, ki so težko predstavljivo delo narave, predvsem reke Reke, in so stare več milijonov let, najdemo čudovit preplet rovov, doslej je odkritih 6200 metrov, v globino pa segajo dobrih 220 metrov.
Škocjanske jame so prav poseben biser naše naravne dediščine. Precej manjše v primerjavi z veliko sestro Postojnsko jamo, uživajo v sicer edinstvenem kraškem svetu prav poseben status in ugled. Poleg tega da so med turisti vse bolj prepoznavne, saj število obiskovalcev iz leta v leto vztrajno narašča, so vse od leta 1986 vpisane na seznam svetovne dediščine Unesco. To je za Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija, ki jame upravlja, velika čast in še večja obveznost. Škocjanske jame so edina slovenska naravna znamenitost, ki je na seznam vpisana samostojno, kot del svetovne dediščine pa morajo biti na voljo za ogled obiskovalcev. Teh je bilo v zadnjih desetih letih vedno več, leta 2006 še dobrih 90.000, lani pa že blizu 150.000, letos pa kaže, da bo ta številka še presežena, približno dve tretjini obiskovalcev prihaja iz tujine.

Nevarna reka Reka

Seveda veliko ljudi, ki vstopajo v jamo, prinese tudi določene težave in vsak pusti v podzemlju vsaj minimalno sled. Zato so obiski omejeni in možni le v spremstvu usposobljenega vodnika. Kot so nam povedali v Parku, so se letos uspešno prijavili na projekt za 400.000 evrov, s katerim bodo v jami vzpostavili sistem kontinuiranega monitoringa, ki bo sproti opozarjal na spremembe, ki bi lahko vodile do nepopravljive škode. V zadnjih letih veliko vlagajo v obnovo jamske infrastrukture. Obnovili so poti in ograje ter zamenjali električno razsvetljavo, tako da so zdaj v njej LED-svetila, kar prispeva k ohranjanju mikroklime. Največja nevarnost za onesnaženje niso obiskovalci, temveč reka Reka, zato imajo lokalni gasilci stalno pripravljeno opremo, da lahko ukrepajo.

Ker so Škocjanske jame kot naravna dediščina v lasti države, jim ta namenja del denarja za osnovno delovanje. Pomemben del prihodkov ustvarijo z vstopnino, precej denarja, ki so ga v zadnjih letih vložili v obnovo Parka, pa so pridobili iz evropskih sredstev. Državno lastništvo jim sicer omogoča, da povečevanje obiska in dobička ni najpomembnejše, vendar ima tudi pomanjkljivosti, saj so kot javni zavod precej togi. To prinaša organizacijske težave pri zaposlitvi sezonskih vodnikov, ki jo je treba predvideti vsaj eno leto pred zaposlitvijo. Torej je treba uganiti število obiskovalcev in prilagoditi število vodnikov, kar je pri stalni rasti obiska težje. Prav tako ne morejo ustrezno dodatno nagraditi dobrih delavcev.