Več krogov zlepi skupaj, da dobi tri dele steklenice

»Da ne bi bil sam sebi v napoto, sem začel stružiti,« pravi Jože Poropat, eden tistih mojstrov, ki znajo iz lesa narediti vse, od preprostih izdelkov do oken, vrat in – to je za domačo hišo naredil lani – kuhinje. »Zame je bil poklic hobi,« se upokojeni mizar zadovoljno ozre na poklicno kariero, ki jo je minula desetletja v popoldanskih urah nadaljeval v domači mizarski delavnici. »V delavnico,« doda, »moraš hoditi z veseljem.«

Zato je bilo le vprašanje časa, kaj bo delal zdaj, ko ima nekoliko več časa. Najprej se je spogledoval z rezbarjenjem, vendar je kmalu ugotovil, da so tržno zanimivejši uporabni izdelki: krožniki in sklede, šatulje, terilniki, košarice.

Lepljen les je zanimiv za kupce

Za izdelovanje izdelkov iz lepljenega lesa se je odločil zaradi ostankov, s katerimi ni vedel, kaj bi. Pritegnila pa ga je tudi drugačnost izdelkov in njihove uporabne lastnosti. Lepljen les je namreč manj občutljiv za temperaturne spremembe. »Vendar tudi ta diha, ker je živ material,« je Jože spoštljiv do najbolj razširjene surovine na Kočevskem.

Njegovi izdelki so med drugim zanimivi zato, ker jih vseskozi razvija in spreminja. Išče nove rešitve in oblike, ki pa morajo biti zanimive tudi njemu kot izdelovalcu. Pri njem ne boste našli desetih enakih izdelkov, čeprav bi jih lahko naredil. »Vsak izdelek je unikat.

Toda če bi hotel narediti, recimo, 300 možnarjev na mesec, kot so mi že ponudili, bi moral spremeniti tehnologijo. A mene to ne zanima, ker je pomembno, da me to, kar počnem, veseli,« pravi Jože Poropat.

Mojster izdelke vseskozi razvija

Pred časom je bil zelo zadovoljen s košaricami, ki jim lahko odstranimo ročaj in postanejo sklede. Zadnja velika posebnost, ki jo dela, pa so steklenice, ki jih obda z zlepljenimi lesenimi koščki različnih vrst lesa. Ideja, ki še najbolj spominja na steklenice, opletene z vrbo, je njegova. Vendar ne skriva podrobnosti, kako je nastal ta posebni izdelek.

»Najprej pod kotom narežem koščke lesa, da jih zlepim v krog. Več krogov zlepim skupaj, da dobim tri dele steklenice, ki jih stružim, tako da dobim prave zunanje in notranje dimenzije. Potem namestim steklenico in zlepim vse tri dele,« pravi mojster. Eno litrsko steklenico dela kakšnih deset ur. Pravzaprav je ta posebna steklenica končana v treh do štirih dneh, saj gre največ časa za lepljenje in sušenje.

Toda tako nastane, pravi, »mozaik barv iz kočevskega lesa, iz gozdov, dvorišč in sadovnjakov«. Raznoliko barvno lestvico izdelkov dajejo različne vrste lesa, ki pa niso nametane kar tako. Jožetu je najljubši les sliva, ker je prijetno tople barve in se tudi obdeluje lepo. »Vendar je težko dobiti lep kos slive,« priznava.

Uporablja tudi oreh, ki je med ljudmi kot plemeniti les zelo cenjen, a je temen, pa rumeno-zlato akacijo, rdečkasto češnjo, jablano, hrast, hruško, smreko, brezo, jelšo, tudi bukev. Kočevski mozaik barv.

Izdelek ne sme biti predrag

Jože je že takoj na začetku svojega ustvarjanja pridobil certifikat domače in umetnostne obrti ter si uredil osebno dopolnilno delo. Svoje izdelke prodaja v muzejski trgovini v Rokodelskem centru v Ribnici, kjer skupaj usklajujejo cene, tako da upoštevajo tudi davek, maržo in dohodnino, a po vsem tem izdelek vendarle ni predrag za kupca.

»Svojega dela ne smeš preveč računati, ker bi sicer lahko imel vse skupaj doma,« razloži prodajno logiko, ki se je izkazala za dobro.

Svoje izdelke občasno prodaja na stojnicah, po navadi v Kočevju, Ribnici, tudi na tržnici v BTC. Vendar bo težko preseči ognjeni krst, ki ga je doživel na zadnjem ribniškem sejmu, kjer je sodeloval v okviru Rokodelskega festivala, na katerem se predstavljajo rokodelci iz vse Slovenije. »Ogromno ljudi, med katerimi jih veliko občuduje izdelke, tudi kaj kupijo,« pravi Jože, ki to izkušnjo skrči v en sam stavek: »Ribniški sejem je zakon!«