Po podatkih Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) se bivanjske razmere v članicah evropske družine v zadnjih letih počasi izboljšujejo. Kljub temu življenje v neprimernih hišah in stanovanjih povzroča kar 200 milijard škode. Toliko namreč v Evropski uniji plačujemo za zdravljenje in socialno pomoč ljudem, ki živijo v slabih bivanjskih razmerah.
Težave z vlago
In kako je v Sloveniji? Naš stanovanjski sklad po tej študiji šteje 857.000 enot (manj jih imajo samo v Luksemburgu, na Malti in Cipru, absolutna rekorderka pa je Nemčija, ki jih premore 40,5 milijona) in je očitno v precej dobri kondiciji. Brez stranišča in kopalnice je v Sloveniji samo pol odstotka hiš in stanovanj, kar nas uvršča v evropski vrh, na katerem kraljuje Danska, kjer takšnih bivalnih enot statistika sploh ni zaznala.
Še največ preglavic slovenskim lastnikom in najemnikom stanovanj povzročata komunalna ureditev (dobrih 11 odstotkov) in vlaga, saj je kar desetina stanovanj in hiš vlažnih. Sicer pa smo Slovenci po vseh parametrih, ki so jih upoštevali v raziskavi, precej nad evropskim bivalnim povprečjem. Največ neprimernih stanovanj je v Latviji (kar 30 odstotkov), Estoniji (21) in Romuniji (20), medtem ko je Slovenija v imenitni družbi nordijskih držav, Avstrije, Luksemburga in Nizozemske.
Prvi v Evropi
V naši državi imamo očitno dovolj velike vrtove, balkone in terase. Kar 86 odstotkov državljanov ima namreč dovolj prostora za posedanje zunaj svojih prebivališč, kar je najvišji odstotek med vsemi članicami EU. Pomanjkanje prostora je sicer v povprečju najbolj pereč stanovanjski problem, saj ga je kot problem navedlo kar 15 odstotkov ljudi. Največja stiska s prostorom je v Latviji, kjer skoraj tretjina ljudi živi v premajhnih stanovanjih.
Če bi se vse članice EU lotile popravila neprimernih stanovanj in hiš, bi države to stalo skoraj 300 milijard evrov. Najmanj denarja bi za popravila potrebovali na Malti (172 milijonov), medtem ko bi morala Nemčija odšteti kar 52 milijard evrov, če bi želeli urediti vse bivalne enote. Najdražja so tovrstna popravila na Švedskem, najcenejša pa v vzhodnoevropskih državah.
Zneski, ki bi jih morali plačati za odpravljanje šestih najpogostejših napak (slaba gradnja, vlaga, neprimerna izolacija, stranišča, kopalnice in komunalna ureditev), so visoki, vendar so prav tako visoki izdatki, ki jih 28 držav članic plačuje za zdravljenje ljudi, ki živijo v neprimernih stanovanjih. Ti znašajo 194 milijard evrov. Od treh evrov, ki jih vložimo v obnovo propadajočih stavb, se dva vrneta v obliki nižjih izdatkov za zdravljenje, so zapisali v poročilu.
Popravilo pomeni prihranek Slovenija bi za odpravo vseh stanovanjskih pomanjkljivosti potrebovala približno 354 milijonov evrov. V povprečju bi popravilo stanovanjske enote, ki ima tri ali več pomanjkljivosti, pri nas stalo 2755 evrov. Takšnih hiš oziroma stanovanj je pri nas manj kot pet odstotkov. Če bi jih res popravili, bi se nam to še kako poznalo pri zmanjšanju izdatkov za socialno pomoč in zdravljenje ljudi, ki živijo v teh prostorih. Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer je izračunala, da bi prihranek znašal 213,6 milijona evrov. |
Velike razlike
Razlike med stanovanjskimi standardi so v Evropski uniji velike. Medtem ko kar 22 odstotkov Rumunov nima v stanovanju ne kopalnice ne stranišča, je v razvitih državah ta odstotek zanemarljiv. Že na Hrvaškem je na primer 1,5 odstotka državljanov brez stranišča v prebivališču, dva odstotka pa se morata znajti brez kopalnice.