LJUBLJANA – Vlada je danes potrdila predloga novel zakonov o političnih strankah ter o volilni in referendumski kampanji, je na novinarski konferenci po seji vlade potrdil notranji minister Gregor Virant. Glavna novost je popolna prepoved donacij pravnih oseb, ki bo po Virantovem prepričanju preprečila interesno prepletanje med gospodarstvom in strankami.
Novosti so vezane na šest let staro priporočilo Skupine držav proti korupciji (Greco), ki opozarja na potrebo po večji transparentnosti in boljšem nadzoru pri financiranju strank ter volilne kampanje. Minister za notranje zadeve Virant je že večkrat poudaril, da rešitve zmanjšujejo korupcijska tveganja in prinašajo večjo preglednost področja.
Če bo državni zbor sprejel noveli, bodo letna poročila morala biti natančnejša in tudi javno objavljena, vključno z donacijami fizičnih oseb, višjih od povprečne mesečne plače. V poročilu o financiranju volilne kampanje, ki ga mora organizator predložiti državnemu zboru in računskemu sodišču, bo ta po novem moral navesti podatke o vseh posameznih prispevkih, izdatkih in posojilih, ne le o skupni višini zbranih in porabljenih sredstev.
Dvig kazni za prekrške
Med novostmi je omejevanje posojil na banke in hranilnice, donacije pa bi potekale prek transakcijskih računov, z izjemo minimalne bagatelne višine do 50 evrov. To bi lahko politična stranka od fizičnih oseb vzela v gotovini, a bi morala zabeležiti donatorjeve podatke (ime, priimek in emšo).
Spremembe širijo pooblastila računskemu sodišču za izvajanje nadzora. Sodišče bi moralo vsako leto opraviti revizijo poslovanja najmanj tretjine strank, tako da bi bila revizija v obdobju štirih let opravljena pri vseh strankah, ki bi bile v preteklem letu upravičene do več javnih sredstev. Revizijo bi opravilo tudi v primeru dvoma o resničnosti podatkov ali ugotovitve drugih nepravilnosti oziroma če bo revizijo predlagala protikorupcijska komisija.
Zakonske spremembe so po Virantovih besedah usklajene z računskim sodiščem, prav tako pa jih podpirajo v Komisiji za preprečevanje korupcije.
Med drugim se z zakonom predlaga tudi dvig kazni za prekrške. Za hujše kršitve bi bila najvišja kazen za stranko 30.000 evrov, za odgovorno osebo pa 4000 evrov. V primeru hujših kršitev je predviden ukrep prenehanja financiranja strank iz javnih sredstev do leta dni.
Nekoliko se zvišujejo dovoljeni stroški kampanje, kar pa po ministrovih zagotovilih ne bi vplivalo na proračun, saj se le nekoliko dviga zgornja meja višine vrednosti volilne kampanje.
Virant pravi, da bodo stranke zaradi prepovedi donacij gotovo imele izpad dohodka. A po njegovih besedah so poslanci tisti, ki se bodo odločili, ali v prihodnje strankam iz proračuna nameniti nekoliko več sredstev. Višina sredstev, ki pripadajo posamezni stranki, bi se namreč po novem določala v finančnem načrtu državnega zbora.
»Ni zastonj kosila«
Tudi če bodo poslanci odločili, da del izpada sredstev zaradi prepovedi donacij nadomestijo s proračunskimi sredstvi, se bo to po Virantovem mnenju izplačalo, saj bomo na ta račun dobili bistveno bolj čisto situacijo. Ob tem je Virant spomnil na rek, da ni zastonj kosila.
Na vprašanje, koliko izpada bo imela DL, ki ji Virant predseduje, in kako ga bodo nadomestili, je odgovoril, da v stranki letos kakšnih velikih donacij pravnih oseb niso imeli, zato jim to ne bo povzročilo večjega izpada. Po njegovih besedah bo DL, ki spada med manjše stranke, v korist sprememba razporeditve javnega denarja med strankami.
Po spremembi se bo namreč po enakih deležih med stranke, ki so na volitvah dosegle najmanj odstotek podpore, razdelilo 25 odstotkov proračunskih sredstev, 75 odstotkov pa sorazmerno s številom glasov volivcev. Po zdaj veljavni zakonodaji se linearno deli 10 odstotkov sredstev, glede na volilne izide pa 90 odstotkov, je spomnil Virant.
Po zakonskih spremembah se v skladu z odločbo ustavnega sodišča tudi oži prepoved objave javnomnenjskih raziskav zgolj na dan volilnega molka – zdaj veljavni zakon je ob sprejemu določil sedemdnevno prepoved objave, kar pa je ustavno sodišče pozneje razveljavilo.
Vlada je danes potrdila tudi predlog zakona o evidenci volilne pravice. Gre za tehnični zakon, ki uvaja racionalizacijo pri več delih vodenja in uporabe evidence volilne pravice, določa sestavo volilnih imenikov in izdajo volilnih kart.