LJUBLJANA – Drži, po vsem, kar si je Janko Veber že privoščil v zadnjem času, bi prav gotovo lahko pričakovali, da si upa z vsemi topovi napasti tudi predsednika vlade dr. Mira Cerarja. Besedna zveza z vsemi topovi je, skratka, še kako primerna, če želimo opisati zadnje Vebrovo zares nepojmljivo politično dejanje. Priznajmo si, to, da se je Veber, vidno nezadovoljen s premierjem Cerarjem, ki ga zgolj ni hotel vnovič sprejeti v vladni palači (še enkrat poslušati njegovih »argumentov«, zakaj vse naj bi bilo prav in dobro, da je vojaška obveščevalna služba preverjala različne vidike morebitne prodaje Telekoma), začel sklicevati kar na 366. člen kazenskega zakonika, ki določa, da se lahko tistega, ki ovira ali opušča obrambne ukrepe države, kaznuje z zaporom od enega do deset let, bi na vsakem kolikor toliko normalnem političnem prizorišču pomenilo zanj usodno kapljo čez rob. Veber je na koncu koncev med vrsticami namignil, da bi lahko predsednika vlade, ki je (po njegovem mnenju) neupravičeno predlagal njegovo razrešitev, celo kazensko ovadil. Narobe svet.
Takšnega ministra pa še ne
Da je bil Veber zelo jezen, ko se je Cerar naveličal poslušati njegovo interpretacijo razlogov v prid uporabi obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministra za zbiranje podatkov o morebitni spremembi lastništva Telekoma in analiziranje njenih morebitnih posledic, bi morda, no, ja, lahko še razumeli. Ni pa mogoče opravičiti, da je tako skrajno samopašno vztrajal, da sme od Cerarja zahtevati, naj ga še enkrat sprejme, in da je, ker slednji tega ni bil pripravljen storiti, začel premierju pred nosom mahati z opozorilom o spodkopavanju obrambnih ukrepov, o kakršnem piše v 366. členu kazenskega zakonika.
Jasno, Veber ni prvi (in zagotovo niti zadnji) minister na svetu, ki ga je predsednik vlade pozval k odstopu in je v nadaljevanju, ko ta ni hotel odstopiti, predlagal njegovo razrešitev. Tudi pokojni dr. Janez Drnovšek se je, na primer, moral soočiti s precejšnjo nejevoljo koalicijskih partneric, ko se je odločil, da bo zamenjal obrambnega ministra Janeza Janšo, notranjega ministra mag. Iva Bizjaka ali ministrico za delo Jožico Puhar, če omenimo zgolj nekatere. In niti vsi v vrstah NSi niso bili navdušeni, ko je Janša pozval k odstopu ministra za delo mag. Janeza Drobniča. Vendar pa si še noben slovenski minister doslej ni upal kot neotesani in robati Martin Krpan tako arogantno žugati, da je pripravljen, metaforično rečeno, posekati celo koalicijsko lipo pod oknom predsednika vlade. Ni bilo, torej, nobeno presenečenje, da je celo premier Cerar, ki je najprej še Vebra zgolj pozval k odstopu in šele potem, ko ta ni hotel upoštevati poziva, predlagal, naj ga državni zbor razreši zaradi objektivne odgovornosti za nezakonito, nepravilno in nepregledno delovanje Ovsa, zgroženo priznal, da je obrambni minister s svojimi zadnjimi izjavami čisto zares »šel preko neke običajne meje in mere«. Glede na vse, kar si je Veber (že) privoščil v zadnjem času, ne bi bilo prav nič nenavadnega, če bi tudi danes v državnem zboru poskušal čim bolj zavlačevati, in ko (ker) bi Cerar zvečer že odpotoval v Novo mesto, poskušal ministrski fotelj rešiti z glasovanjem o predlagani razrešitvi, katerega izid je (zaradi nepredvidljivosti večine poslancev SD in Desusa) težko napovedati.
Nekaj off the record komentarjev nekaterih vidnejših članov SD potrjuje, da je Janko Veber s tem, ko je, kot temu pravi dr. Miro Cerar, prestopil mejo in mero, tudi vodstvu in poslancem ponudil odrešilno bilko (ponudil krasno pretvezo za to, da dopustijo njegovo razrešitev in brez posebno slabe vesti ostanejo v vladni koaliciji). Nekdo je, malo za šalo, malo zares, dejal, da je Veber, »čeprav tega na prvi pogled ni lahko opaziti«, pravzaprav tako dober, da je, ko je tik pred zdajci samouničevalno zalučal kamen v Cerarja, vsem pokazal, da je v interesu svoje stranke kadar koli pripravljen ponuditi več kot prepričljiv povod za to, da ga je res treba razrešiti. Bodo danes vsi tisti v vodstvu SD, ki so doslej še skrivali, da jih tako zelo niti ne bi motilo, če Veber ne bi bil več minister, to laže priznali? |
