Eden izmed zanimivih in vsestranskih ljudi je tudi 72-letni Franc Veberič, ki z življenjsko sopotnico Silvo Kozar zdaj živi na Cenkovi v Slovenskih goricah. Rodil se je tik pred začetkom druge svetovne vojne, zelo mrzlega januarja 1941 v Spodnjih Ivanjcih, kjer je preživljal tudi otroštvo. Življenje na kmetiji, ki jo je pozneje prevzel, mu je vcepilo izjemne delavne navade. Čeprav se je dobro učil, tedaj ni imel možnosti, da bi nadaljeval šolanje. Podobno kot mnogi mladi v tistem času je imel veliko željo, da bi postal šofer, in to mu je tudi uspelo. Nekaj časa je bil celo »gospočki šofer«, kot so tedaj rekli tistim, ki so vozili avtobus. Nato se je odpravil s trebuhom za kruhom, šel je delat v Nemčijo, kjer si je kupil tovornjak znamke Man, ki ima letnico izdelave 1963.
Še danes je v voznem stanju, čeprav se je že srečal z abrahamom. »To je bil čas, ko v Sloveniji še ni bilo veliko zasebnih prevoznikov. Tako je bilo tudi v tedanji občini Gornja Radgona. Med najbolj znanimi prevozniki je bil tedaj Stanko Korošec, bili pa so še nekateri, ki so imeli manjše tovornjake. Tedaj sva med prevoznike prišla dva z manom, podobnega si je namreč tudi v Nemčiji ob istem času kupil moj sosed Jože Vogrin iz Spodnjih Ivanjcev. Obrt avtoprevozništva sem odprl leta 1967, s svojim tovornjakom, ki ga danes hranim kot zgodovinsko vozilo, sem prevozil več kot 2,600.000 kilometrov in odpeljal gore gramoza. Ljudem smo pripeljali material, kadar so ga potrebovali, tudi ponoči. Lahko se pohvalim, da mi je man pomagal zgraditi tri hiše.« Poleg tega da je na svojem koncu znan kot prevoznik, je bil izjemno aktiven tudi na drugih področjih; že skoraj 60 let je član PGD Spodnji Ivanjci, 42 let lovec v LD Negova, že 32 let pa se ukvarja tudi z vinogradništvom. V Stavešinskem Vrhu in na Cenkovi ima posajenih okrog 10.000 trsov.
