LJUBLJANA – Predsednik DZ Janko Veber upa, da se bo politični vrh o vpisu fiskalnega pravila v ustavo sporazumel o preložitvi njegove uveljavitve. Ocene kažejo, da leta 2015 ne bo mogoče uravnotežiti javnih financ, zato želi, da DZ v četrtek s sklepom vrne zakon v obravnavo ustavni komisiji, kjer bi ga lahko ustrezno popravili. Danes bo pri premierki Alenki Bratušek sestanek predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin o tem, kako nadaljevati postopek vnosa fiskalnega pravila v ustavo. V zraku visi vprašanje, ali bodo na izredni seji DZ sploh glasovali in tudi razpravljali o predlogu ustavnega zakona.
Do leta 2015 še ne bomo spoštovali fiskalnega pravila
»Po sedanjih ocenah je znano, da do leta 2015 ne bo mogoče uravnotežiti javnih financ, kot predvideva besedilo za vpis fiskalnega pravila v ustavo, in to je bil razlog, da skušamo doseči dogovor, da ne pride do odločanja o tem na četrtkovi seji DZ,« je danes v DZ pojasnil Veber iz stranke SD. Na vrhu pri premierki zato pričakuje, da bo »vlada opravila ustrezno argumentacijo, zakaj dejansko ni mogoče podpreti tega pravila«. Za vrnitev ustavni komisiji, čemur je po njegovih besedah naklonjena večina strank, razen SDS, bi na glasovanju v DZ potrebovali 46 glasov, takšno ravnanje pa je po poslovniku DZ dovoljeno v izjemnih primerih, ko gre za bistveno spremenjene okoliščine.
»Številke o stanju javnih financ bistveno zožijo prostor razmišljanja o tem, ali bi bilo pravilo treba sprejeti ali stopiti naproti tistim, ki razmišljamo o tem, da bi DZ sprejel sklep, s katerim bi vrnil ustavni zakon v obravnavo ustavni komisiji, kjer bi to besedilo lahko ustrezno korigirali,« je pojasnil. Veber je povedal še, da na današnji vrh političnih strank predsednik republike ni povabljen. »Bom pa vse opozoril, da je predsednik, če danes ne pride do dogovora, pripravljen organizirati še en posvet pod svojim vodstvom,« je dejal in dodal, da bi se v tem primeru to lahko zgodilo jutri dopoldne.
Da preprečimo zadolževanje
Četrtkovo izredno sejo o zapisu fiskalnega pravila v ustavo, so zahtevali poslanci SDS, čeprav ima Slovenija za to čas do konca leta. Na vprašanje, zakaj naglica SDS, je Veber odgovoril: »To je vprašanje, na katero skušamo dobiti odgovor. Doslej je bil odgovor tak, da ga je v ustavo treba zapisati zato, da se država ne bo več zadolževala, saj so do zdaj izpeljani ukrepi zmanjšali javni primanjkljaj.« Vendar realni podatki po Vebrovih besedah kažejo, da je temu težko pritrditi. »Zato njihovo ravnanje razumem v smislu, da skušajo vladajočo koalicijo postaviti pred dejstvo, da čim prej sprejme tiste odločitve, ki so potrebne, da čim prej saniramo banke, omogočimo gospodarsko rast – ali s sistemom garancij ali kreditiranjem gospodarstva,« je ocenil.
Pri tem, kaj meni SD, je spomnil na opozorila, da bi morali imeti zelo jasen izvedbeni zakon, kako bi v praksi lahko to izvajali. »Fiskalno pravilo v ustavi bi določalo, da je v izvedbenem zakonu treba opredeliti časovni okvir, dinamiko izvajanja tega, a tega dokumenta zdaj nimamo,« je orisal.
Veber je dejal, da v EU obstaja 68 različnih fiskalnih pravil, spomnil pa je tudi, da bodo morale ob zapisu fiskalnega pravila v ustavo, kot se predlaga v Sloveniji, svoje proračune do leta 2015 uravnotežiti tudi občine. »Če pogledamo seznam zadolženosti posameznih občin, so te z izjemo nekaterih zelo zadolžene in bodo imele s tem resne težave,« je še poudaril.
