LJUBLJANA – »Podpisovati zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o vladi je za SD trenutno nesprejemljivo, saj je zdaj najpomembneje, da dobimo vlado, in tega SD ne želi ovirati,« pojasnjuje vodja poslancev SD Janko Veber. Ustavno presojo lahko vloži najmanj tretjina poslancev, ki pa jih Pozitivna Slovenija, ki omenja možnost ustavne presoje novele, nima.
V Pozitivni Sloveniji za začasno zadržanje zakona
Pozitivna Slovenija je takoj po sprejemu novele zakona napovedala ustavno presojo in zahtevo za njeno začasno zadržanje, pri čemer so kritični zlasti do prenosa tožilstva in združevanja kulturnega resorja. Njihov predsednik Zoran Janković je v soboto po izvolitvi mandatarja Janeza Janše predlagal, naj o teh dveh popravkih dosežejo koalicijski dogovor, v nasprotnem primeru pa je napovedal ustavno presojo zakona.
SD za vlado, za trezen razmislek bo še čas
V SD pričakujejo odgovorno ravnanje koalicije glede novele zakona o vladi, vendar ta hip nastanka vlade ne želijo ovirati. Veber meni, da bi bila »škoda za Slovenijo z ustavno presojo bistveno večja, kot če bi pozneje naredili trezen premislek o tem, ali sta taka organizacija in nadzor nad tožilstvom v Sloveniji res smiselna«.
Pričakujejo pa, da bo koalicija o tem vendarle premislila in sama razrešila zaplet tako, da se ne bomo pogovarjali o političnih vprašanjih, temveč vsebinskih in gospodarskih. To bi bilo, tako Veber, racionalno delovanje.
Za združevanje kmetijskega resorja z okoljskim
Stranka SD sicer opozarja zlasti na pomen samostojnosti kulturnega resorja, medtem ko se jim združevanje kmetijskega resorja z okoljskim ne zdi napačno oziroma je tudi po njihovem mnenju organizacijsko to dobra rešitev. Veber na tem mestu poudarja zlasti postopke umeščanja v prostor in številnih investicij, ki jih moramo v Sloveniji izvajati.
Pozitivni Sloveniji zmanjkata dva glasova
Tudi Veber pojasnjuje, da Pozitivna Slovenija ustavne presoje zakona o vladi sama ne more vložiti, saj ima za to dva poslanska glasova premalo. Ustavno presojo zakona lahko namreč po besedah generalnega sekretarja ustavnega sodišča Erika Kerševana s podpisi vloži najmanj tretjina poslancev, ki zakona niso podprli. V sredo bo državni svet odločal o vetu na novelo zakona, ki bo sicer v veljavo stopila predvidoma v soboto.
