Včasih branil gol, danes zdravi ljudi

Francozi te dni gostijo svetovno rokometno prvenstvo, ki ga z enim očesom spremlja tudi zdaj že nekdanji rokometni vratar Jure Jeraj, 34 let ima. Kariero je končal, ni pa pozabil nase. Še danes ga često najdete v fitnesu, kjer skrbi za svojo dušo in telo. V zadnjih osmih letih se je povsem zapisal zdravljenju z bioenergijo in pranic healingu.

»To je nežna, preprosta in zelo učinkovita metoda energijskega zdravljenja brez dotika. Pranic healing po svetu učijo že v več kot 120 državah. Utemeljena je na načelu, da ima vsako živo bitje sposobnost samoozdravitve. S posebnimi tehnikami se ta proces spodbudi in pospeši zdravljenje bolezni,« nam pojasni Jeraj, s katerim se srečamo v Trebnjem, kjer domuje.

Usodna knjiga

Jeraj se je z bioenergijo seznanil pred leti. Razvil je svojo tehniko, ki temelji na metodah Zdenka Domančiča in Richarda Gordona (Quantum Touch). Sprva so se mu zaupale znanke, prvi je v nekaj minutah odstranil blokado in bolečino v vratu, drugi zaustavil krvavitev, tretji trajno odpravil migreno. Z leti so ga poti peljale do novega znanja. Šolanje je začel v Katarju, nadaljeval pa v Indiji.

Še prej je zaključil pestro rokometno pot. Že leta 2007 je šel v Španijo, potem pa je igral še v Cimosu Koper, Turčiji, Katarju in novomeški Krki. Kljub profesionalni karieri vratarja mu je vedno ostalo dovolj časa, da je delal na sebi in duhovno rasel. Pozorno je prebral knjigo Bogastvo je v nas Nikole Grubiše in Borisa Veneta. Čtivo mu je spremenilo pogled na svet in sebe. Tudi zato je začel izkoriščati vsak trenutek za duhovno rast in razvoj. Ko je bil v beograjski Crveni zvezdi, je končal akademijo za inštruktorja fitnesa. Prijavo na akademijo je sicer zamudil, a na srečo spoznal domačina, ki mu je odstopil mesto na izobraževanju.

Zdravil rokometaše

V Katarju je igral do jeseni 2013, potem pa zaradi nenapovedanega zmanjšanja števila tujcev v ligi ne več. A dela mu ni zmanjkalo. Le da je igranje na rokometnih tekmah zamenjal z energijskim zdravljenjem svojih nekdanjih tekmecev. »Kmalu se je glas o meni razširil, in že me je po nasvetu trenerja poklical Carlos Perez, slavni Kubanec, ki je igral za Madžarsko. Zaradi poškodbe mišice in upočasnjenega zdravljenja na kliniki ni odlašal. Po štirih terapijah je že igral brez bolečine.«

Pomagal je številnim reprezentantom, najboljšemu strelcu katarske izbrane vrste Capoteju je zacelil natrganino stopala. Pred tem je pomagal srbskemu vratarju Pejanoviću, čigar kronična bolečina zaradi strgane ahilove tetive je po letu in pol dobesedno izzvenela. Potem je Jeraj redno hodil k njemu in oskrboval njegove soigralce; predvsem tiste z območja nekdanje Jugoslavije. »Ni ga več bolelo. Kar nisem mogel verjeti. Tudi na daljavo sem izvajal precej terapij. Rezultati so me vedno bolj presenečali,« doda Jeraj.

Po Katarju je prvič odpotoval na izobraževanja v Indijo. V Agri se je zastrupil s hrano. Ko je tako sam in nemočen ležal v postelji, se je lotil samozdravljenja s tehnikami pranic healinga. »Zdravstvenih papirjev nisem imel urejenih. Malce sem povrtal po trebuhu, bolečina je izginila. Poizkusil sem še na glavi, ki me potem ni več bolela,« pojasni, da si zna pomagati tudi sam.

Prepoved v Turčiji

Iz Katarja se je selil v Turčijo, kjer je branil za Mersin, s katerim se je uvrstil med osem najboljših v domačem prvenstvu. »V ekipi sem izstopal po uspešnosti. Dobil sem sanjsko ponudbo iz Katarja, a me niso pustili. Zato sem po uvrstitvi v osmino finala klub predčasno zapustil. Zaradi neurejenih bivalnih papirjev so me na letališču pridržali in za kazen izstavili račun. Ker nisem imel denarja, sem dobil prepoved vstopa v Turčijo za nadaljnjih pet let!«

Iz Krke ga je pot vodila v Indijo na dodatno izobraževanje, njegov cilj je bilo duhovno središče GMCKS Arhatic Yoga Ashram. V svoji prtljagi je imel tudi dron, ki mu je prav v Indiji odprl številna vrata. Naključje je hotelo, da so se tik pred njegovim prihodom pogovarjali, da bi najeli nekoga, ki bi območje ašrama posnel z višine. »Ko sem prišel in izrazil željo po pilotiranju drona, so dogodek razglasili za čudež,« se spominja zanimivih pustolovskih izkušenj iz Azije. V ašramu je Jeraj ostal 40 dni. Bolj ali manj se je posvetil programu, pridno meditiral in delal na sebi. Začel je ob petih zjutraj z arhatic jogo. Po zajtrku je študiral v tamkajšnji knjižnici, pred kosilom je naredil še trening, precej pa je tudi letal z dronom in zdravil na daljavo. Ker je prišel v Indijo malce prej, si je vzel nekaj dni za potovanje po državi.

Zdravi se lahko vse

Jeraj skrbi za zdrav življenjski slog, precej časa v tem norem svetu, ki prisega na denar in hitrost, posveti sebi. Vsaj dve uri in pol na dan se ukvarja z jogo, s posebnimi vajami usmerja energijo in aktivira možganski polovici. S pomočjo posebnih tehnik zna aktivirati čakre, briše slabe vzorce in konfliktne situacije, se pohvali za dobra dela in blagoslovi ljudi, ki so mu pomagali ali zanj storili kaj dobrega. »S tehnikami arhatic joge in twin heart meditacijo postanem instrument za blagoslavljanje zemlje in ljudi, ki prav tako potrebujejo pomoč,« nam pojasni, ko ga malce začudeno vprašamo, kaj počne z zemljo.

Zdaj bo znanje začel deliti z ljudmi, zato bo v prihodnjih mesecih organiziral kar nekaj tečajev. Vesel je, če lahko pomaga. Zato bi rad ljudem posredoval znanje in tehnike, s katerimi pomagajo sebi in drugim. Sam pa bo še nadaljeval svojo misijo. »Zdravimo lahko vse! Tudi raka. Pred časom se je po terapijah zaustavila rast tumorja, ki je ogrožal srce. Bistveno je, da jim s tehnikami bioterapije odvzameš energijo, da ne morejo več delovati. Le vztrajati moraš!«

Ljudje mu zaupajo. Ne žene si k srcu, če je nekaj takšnih, ki mu ne verjamejo. Srce in energijo vlaga v pomoč ljudem. »Občutek imam, da smo Slovenci vse dovzetnejši za takšno zdravljenje,« ugotavlja Jure. Prav zato ureja spletni portal potdozdravja.net, kjer širi pridobljeno znanje in dobre informacije, odprl pa je tudi svoj poslovni prostor na Viču v Ljubljani, kjer izvaja terapije, organizira delavnice in predavanja o osebni rasti in zdravju ter meditacije.