Česen ima hudo močan, značilen neprijeten vonj, ki mu ga daje žveplova spojina alicin. Vendar prav njej pripisujejo največ zdravilnih učinkov te rastline, ki danes pomembno bogati kulinarične dobrote, čeprav so ga imeli že pred tisočletji bolj za zdravilo kot za začimbo. Redke so rastline, ki tako vsesplošno veljajo za zdrave kot česen, saj mu menda niti tavžentroža ni kos. Že od pradavnine velja za najučinkovitejše naravno zdravilo za odpravljanje črevesnih zajedavcev ter lajšanje težav s prebavo. Tako je znano, da so graditelje egipčanskih piramid namenoma hranili s česnom, da so več delali in bili bolj vzdržljivi ter zaščiteni pred raznimi boleznimi. V stari Grčiji so udeleženci olimpijskih iger segali po njem za več moči, hkrati pa so z vonjem strašili svoje sovražnike. V prvi svetovni vojni, ko še ni bilo penicilina, so ga vojaki uporabljali za celjenje ran pa tudi v drugi, ko penicilina ni bilo dovolj, so se z njim borili proti infekcijam in zastrupitvam.
Ker le redke začimbe in živila vsebujejo toliko zdravilnih učinkovin kot česen, ga danes odkrivamo v boju proti sodobnim civilizacijskim boleznim, kot so visok krvni pritisk, zvišane krvne maščobe in krvni sladkor, poapnenje žil, bolezni srca, motnje v prekrvavitvi. Novejše raziskave kažejo, da pomaga pri posledicah staranja, senilnosti in da celo ščiti pred nekaterimi vrstami raka. Farmakologi svetujejo uživanje kar dveh svežih strokov na dan in dodajajo še, da ima pri krvnih strdkih podoben učinek kot aspirin.
Česen postavil zvonik
Ko danes odkrivamo vse te izjemne lastnosti česna, ne moremo mimo istrske Nove vasi, ki ji lahko rečemo slovenska vas česna. Manj znano je, da je česen v njeni tisočletni preteklosti odigral nadvse pomembno vlogo, in domačini znajo povedati, da so z izkupičkom od njegove prodaje v treh cesarstvih v vasi zgradili marsikaj, med drugim leta 1896 cerkveni zvonik. Letos so prvič organizirali Praznik vina in česna.
»V Novi vasi je česen doma od nekdaj, žal pa ga je zadnja desetletja vdor česna v supermarkete od drugod odrinil stran, a zdaj ponovno postaja najboljši na svetu. Ima zdravilne učinke, lepo rdečo kožico, izvrstno aromatiko in zelo bogat, intenziven okus. Sicer pa istrska kuhinja tako in tako temelji na jedeh, v katerih ne sme manjkati česen. Trend je vračanje domačih sestavin v kulinariko in tudi s tem praznikom se tradicija istrskega česna vrača v naše domove ter se nadaljuje,« razloži predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre Ingrid Mahnič.
Istrski česen, ki ga boste prepoznali po rdeči kožici in velikih zdravih strokih, je avtohtona sorta. Gvido Mahnič, ki ga je letos pridelal 200 kilogramov, nam je povedal, da so ga že poskušali gojiti tudi v drugih krajih, kjer pa ne uspeva tako kot pri njih. »Tudi pri nas mora biti njiva skrbno izbrana, obrnjena na vzhod, z jutranjim soncem. Suši pobegne, ker ga sejemo jeseni in ima nato zadosti padavin. Zemlja ne sme biti prebogata, najbolje je kaka zapuščena parcela, dvakrat ga okopavamo in odtrgati je treba cvet, da začne delati glavo. Pobira se na začetku julija, nič ga ne škropimo, gnojimo pa zelo malo,« nam je zaupal.
V Novi vasi lahko za domačo mizo po kmetijah okušate jedi s česnom po starih izvirnih istrskih receptih. Dobite česnov kruh, česnovo juho, česnovo omako za k mesu, peskov štrudelj, fritaljo iz peskov itd. Nad praznikom česna je bil navdušen tudi piranski župan Peter Bossman, ki je kot zdravnik in osebno navdušen nad istrskim česnom: »Česen je zelo zdrav, okusen, je izvrstno razkužilo za prebavila.« In kako se po njegovem mnenju izogniti neprijetnemu zadahu: »S kozarcem dobrega vina, seveda,« nam je zaupal.
