LJUBLJANA – Po poletni arbitražni prisluškovalni aferi, ki je zamajala odnose med Slovenijo in Hrvaško, je zdaj jasno, da prisluškovanju niso (bile) podvrženi le politične figure. V operaciji Eikonal, ki je potekala med letoma 2005 in 2008, so Američani množično zajemali tudi telefonske pogovore slovenskih državljanov, so razkrili v oddaji Epilog na Pop TV. Prikazali so dokumente, ki kažejo, kako in kdaj so to počeli. Obveščevalci so prisluškovali tako stacionarnim kot tudi mobilnim telefonskim pogovorom in so imeli dostop do vseh pogovorov na treh slovenskih linijah, in sicer med Ljubljano in tremi evropskimi mesti (Bruselj, Amsterdam in Rotterdam).
Slovenija v temi: nič niso vedeli Janša ne Telekom Slovenije ne Sova
In odziv ter ukrepi naših politikov? Jih ni. Premier Miro Cerar je za prisluškovanje izvedel od komercialne televizije in ga še ni želel komentirati. Vlada Janeza Janše, ki je bila na oblasti v času prisluškovalne afere, o tem po informacijah Pop TV ni vedela nič. V oddajo pa Janša ni prišel.
Iz Telekoma Slovenije so zatrdili, da za operacijo niso vedeli. Vendar tega niti niso mogli, ker je šlo za skrivni dogovor. Ob tem dodajajo, da Slovencem v mednarodnem prometu nimajo možnosti zagotoviti varnosti. Eden od operativcev, ki je delal v Sovi v tedanjem času, je dejal, da za to niso vedeli, da pa ni presenečen.
Nemci in Američani so si podajali informacije kot žogice
In kaj se je pravzaprav dogajalo? Ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) je prek nemške obveščevalne službe (BND) dobivala vse pogovore na treh slovenskih linijah. Ker je Frankfurt eno največjih vozlišč komunikacije na svetu, so Nemci in Američani vse klice iz Ljubljane do Bruslja, od Ljubljane do Amsterdama ter od Ljubljane do Rotterdama v Frankfurtu zajemali, kopirali in preusmerili do sedeža nemške obveščevalne službe v Pullachu, od tam pa do nemškega kraja Bad Aibling, kjer so Američani analizirali vse klice. Preko Frankfurta je namreč potekalo 1028 linij, Američane je zanimalo 256 linij, zanje pa so bile očitno najzanimivejše nizozemske, saj so prisluškovali vsem pogovorom na 78 linijah.
Kot je v oddaji povedal Peter Pilz, se je prvič zgodilo, da tarča prisluškovanja niso bili politiki, parlamentarci, mednarodne organizacije ali gospodarstveniki, ampak običajni ljudje. Množično prisluškovanje je zajemalo vse telefonske komunikacije. Američani so namreč testirali, koliko podatkov civilnega prebivalstva lahko zajamejo in iz njih izluščijo zase koristne podatke.
In kdo je dal dovoljenje, da je operater omrežij dal omrežje na razpolago? Pilz pravi, da je morala dovoljenje dati nemška kanclerka Angela Merkel. V dokumentih pa se pogosto pojavlja tudi ime zdajšnjega nemškega zunanjega ministra Franka Walterja Steinmeierja.
Kaj bi morala storiti Slovenija?
Operacija Eikonal je zajemala mnoge evropske države, zato v nekaterih od njih (Avstriji, Nemčiji, na Nizozemskem) že potekajo preiskave. Kako pa se bo odzvala Slovenija? Nizozemska evropska poslanka iz vrst Zelenih Judith Sargentini je dejala, da bi slovenski parlament moral sprožiti obsežno preiskavo. Najverjetneje bo razkritje odmevalo tudi na Balkanu, saj so bili zajeti tudi bosanski, srbski in hrvaški klici denimo linije iz Hrvaške operaterja HT in tri linije iz Srbije). Za Američane nezanimive evropske države so bile očitno le Estonija, Litva in Malta.
Pirc Musarjeva šokirana
Nataša Pirc Musar, nekdanja informacijska pooblaščenka, je v oddaji dejala, da je skeptična, da bo naša država kaj naredila. »Hvala bogu, da Sova nima denarja, ker bi lahko počela več, kot dela zdaj. Kar pa ni težava BND in NSA, ki med sabo sodelujeta.«
Kaj bo storila parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb? Bo zahtevala od vlade, da zahteva pojasnila od ZDA in Nemčije, komu, kdaj in zakaj so prisluškovali? Če sodimo po odzivu dveh članov komisije, ki sta se v oddaji oglasila, bolj malo. Branko Grims, predsednik komisije, v oddajo ni prišel, Franc Trček, ki je član preiskovalne komisije, je medlo začel, da dvomi, da bo Evropa dosegla solidarnost. Da se takšne stvari dogajajo, pravi, in da je področje, kjer bi morala Slovenija delovati, področje zakonodaje.
Glede tega, ali bo Slovenija terjala od Američanom in Nemcev podatke, komu so prisluškovali, kdaj in zakaj, ter kaj bodo storili, je Matjaž Nemec, tudi član komisije, dejal, da bodo to zahtevali od vlade, da pa ima škarje in platno v rokah premier in da je od njega odvisno, ali bo ukrepal. Dodal je, da je informacija nova in da so presenečeni. »Zato moramo biti zelo previdni, jaz kot član bom ukrepal, bomo pa videli, kaj se bo dogajalo.«
Nad odzivom naših politikov je šokirana Pirc Musarjeva. »Šokirana sem nad odzivom obeh poslancev! Ne potrebujem takšne komisije za nadzor varnostno-obveščevalnih služb in takšnega medlega odziva, češ saj vemo, da se to dogaja ...«
Prepričana je, da je čas, da Slovenija pokaže svojo hrbtenico tudi močnejšim državam in zahteva odgovore.