SELCA – Gručasta središčna vas Selca, po kateri je Selška dolina dobila ime, leži na levem bregu Selške Sore ter na obeh bregovih potoka Selnice. Sredi vasi, ki se prvič omenja leta 973, stoji na terasi nad cesto Škofja Loka–Železniki baročna župnijska cerkev sv. Petra. Postavili so jo na nekoliko vzvišenem prostoru, da je bila varna pred poplavami, ki jih je pogosto povzročala Selščica.
Njena prednica je bila zgrajena v srednjeveškem gotskem slogu, nakar jo je leta 1738 precej poškodoval požar, tako da so jo v obliki križa na novo pozidali in ji dali 1767. današnjo podobo. Slika sv. Petra v glavnem oltarju je delo ljubljanskega slikarja Matevža Langusa, sliki sv. Štefana in sv. Martina v stranskih oltarjih ter križev pot pa je napravil kranjski slikar Leopold Layer. V cerkvi se je ohranil krstilnik, ki ga je leta 1604 blagoslovil škof Tomaž Hren.
V Selcih se je leta 1853 rodil zgodovinar dr. Franc Kos, ki je bil v selški šoli vpisan v zlato knjigo kot najboljši učenec. Po končanem študiju na Dunaju je bil srednješolski profesor v Ljubljani, Kopru in Gorici, po prvi svetovni vojni pa se je preselil v Ljubljano. Velja za utemeljitelja slovenskega znanstvenokritičnega zgodovinopisja, njegovi najbolj znani deli sta Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (1902–28, v petih knjigah) in Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja (1894). Eden od njegovih dveh sinov dr. Milko Kos je bil prav tako zgodovinar in se po njem imenuje zgodovinski inštitut ZRC SAZU, drugi, Gojmir Anton Kos, pa slikar, ki je upodabljal figuralne kompozicije, krajine, portrete in tihožitja.
