Znanstveniki, ki se ukvarjajo z omrežji, v katerih so povezani pomembni direktorji, so že pred desetletji ugotavljali, da so v središču ameriških ali nemških omrežij finančne družbe, najpogosteje banke in zavarovalnice. Res pa je, da se je v zadnjih letih zgodil preobrat. V devetdesetih so finančne korporacije začele izgubljati primat, zadnje raziskave pa kažejo, da so povezave finančnih korporacij vedno slabše.
Največji nadzorni svet
Kako je s tem pri nas? So finančniki v središču ali na obrobju? Od izbruha krize bankam ne gre pretirano dobro. Nova Ljubljanska banka, ki je bila zelo blizu središča gospodarskega omrežja, je začela drseti od središča, zato pa so tam ostale štiri velike pokojninske zavarovalnice: Moja naložba, Prva, Skupna in Pokojninska družba A. Vse štiri imajo zelo zanimive nadzorne svete, saj njihove posle nadzorujejo direktorji največjih slovenskih podjetij. Velika podjetja so tudi njihovi lastniki. Največje in najpomembnejše je omrežje, postavljeno okrog Pokojninske družbe A. Energetska družba Petrol je največja lastnica zavarovalnice, sledijo ji ACH, Mercator, Lek …
Pokojninska družba A ima med vsemi slovenskimi podjetji največji nadzorni svet. Gre skoraj za vrh slovenskega gospodarstva v malem. Na istem mestu se srečajo trgovci, energetiki, pridelovalci jekla, farmacevti, finančniki … Saj ne, da bi na sestankih kovali kakšne zarote, daleč od tega. Tudi odločitev, kako bodo spremenili svet, ne sprejemajo. Pomembno je, da se med sabo poznajo. In ker se sestanejo nekajkrat na leto, se poznajo dovolj dobro. Sestanek nadzornega sveta takšne finančne družbe je pomembno prizorišče izmenjav informacij, ocen, navezovanj bolj ali manj (ne)formalnih stikov. Hkrati pa so ljudje, ki sedijo v nadzornih svetih pokojninskih družb, direktorji ali nadzorniki tudi v drugih korporacijah. Ne sprejemajo zgolj pomembnih odločitev v pokojninski zavarovalnici, ampak še v vsaj 30 drugih velikih podjetjih. In v glavah imajo prvovrstne podatke, kaj se tam dogaja.
Ljudje, ki vedo (skoraj) vse
Na primer: ko se sestane nadzorni svet Pokojninske družbe A, član nadzornega sveta Tibor Šimonka, ki je sicer direktor Slovenske industrije jekla, na sestanek ne prinese le poznavanja jeklarstva, ampak kot nadzornik pozna tudi bančništvo. Sedi v nadzornem svetu Gorenjske banke. Kot član nadzornega sveta nesrečne družbe Viator Vektor pozna tudi situacijo v logistiki. Če ob njem sedi Mirko Pavšič iz Luke Koper, je na istem mestu zbrana zavidljiva količina poznavanja problematike logistike. In če ob Šimonki sedita Vera Mihatovič ali Ciril Dragonja – prva je nadzornica Factor banke, drugi jo vodi, hkrati pa nadzoruje posle KD Banke –, za mizo sedijo trije dobri poznavalci slovenske bančne situacije. Seveda niso edini. Če bi jeklar Šimonka sedel zraven Danila Topleka, dolgoletnega direktorja Taluma iz Kidričevega, bi skupaj sedel cvet slovenske metalurgije. Trgovec z naftnimi derivati iz Petrola lahko sedi zraven direktorja AMZS. Ta lahko sedi ob trgovcu z avtomobili iz ACH ali ob direktorici novomeške Adria Mobil, ki proizvaja avtodome, Sonji Gole (konec septembra bo postala tudi predsednica uprave AHC).
Cvetober slovenskega gospodarstva
Je to, da na enem mestu sedi cvetober slovenskega gospodarstva in da so na enem mestu zbrani ljudje s strateškimi informacijami o bančništvu, trgovini, metalurgiji, farmaciji in financah, dobro ali slabo? Pokojninske družbe se ukvarjajo z vprašanjem, kaj naj delajo z denarjem, ki ga ljudje namenjajo dodatnemu pokojninskemu zavarovanju. Denar, ki ga plačujejo bodoči upokojenci, morajo pokojninske družbe plemenititi, pamet pri plemenitenju pa je povezana z dvema vrlinama. Če je na enem mestu zbranega preveč pohlepa, se stvari ne bodo dobro iztekle. In če je na enem mestu zbranih dovolj informacij, je verjetnost, da se bo zgodila polomija, manjša.
Preprečiti tveganja
Ameriški bankirji so v upravne odbore začeli vabiti pomembne direktorje zato, da bi bili čim bolje obveščeni o tem, kaj je tvegano in kaj perspektivno.