LJUBLJANA – Varoja naj bi čebelarjem v zimskih mesecih pomorila 75.000 čebeljih družin, kar je pol slovenskih čebel. Krivec za tragedijo tokrat naj ne bi bili pesticidi oziroma fitofarmacevtska sredstva, ki pobijajo čebele spomladi in poleti, ko kmetje škropijo svoja polja z agresivnimi pesticidi, temveč apiguard, zdravilo proti varoji, ki ga je predpisala Veterinarska uprava RS (Vurs). To naj bi bilo sonaravno sredstvo za zatiranje pršice zajedavke, ki pa se je izkazalo kot pogojno učinkovito ali neunčikovito. Največja ironija pa je v tem, da so čebelarji sredstvo apiguard od ministrstva za kmetijstvo prejeli zastonj. Po drugi strani pa so jim ponudili, če ne bo šlo z apiguardom, drago sintetično zdravilo checkmite. Nekateri čebelarji čebele ilegalno zdravijo celo s prepovedanim sredstvom, ki vsebuje rotenon. To pa je substanca, ki je proti varoji zelo učinkovita, hkrati pa dokazano nevarna za človeka, saj uničuje živčne celice v možganskih temeljnih jedrih, kar lahko prispeva k razvoju nevrodegenerativnih bolezni, kot sta parkinsonova in alzheimerjeva.
Nočna mora vsakega čebelarja
Varoja, ki jo povzroča parazit varoja (Varroa destructor), je nočna mora vsakega čebelarja, kot je denimo kolika pri konjarjih. Nikoli ne veste, kdaj in kako bo udarila, a ko se naseli v panje in se nenadzorovano razmnoži, umirajo celotne družine. To se je zgodilo čebelarju Viktorju Svetlinu z Vira pri Domžalah, ko mu je v zimskih mesecih pomrlo kar 73 od 100 čebeljih družin. Z ženo Nado sta se pred leti odločila, da bosta čebelarila ekološko. Verjel je vodstvu in veterinarjem in svoje čebele pred varojo poskušal obvarovati s predpisanim ekološkim preparatom – letos je izgubil dve toni medu.
Čebelar s Kozjanskega nam je povedal, kako so jim na čebelarskem sestanku povedali, da bo država čebelarjem razdelila dva zavojčka apiguarda na panj. V Sloveniji je 150.000 čebeljih družin, kmetijsko ministrstvo je torej čebelarjem razdelilo več kot 300.000 zavojčkov sonaravnega apiguarda, ki vsebuje učinkovino timol. Kot smo izvedeli, zavojček na trgu stane od 4 do 5 evrov, država je za apiguard plačala vsaj 1,500.000 evrov.
»Hkrati pa so nam povedali, da lahko kupimo sintetično zdravilo checkmite, ki vsebuje prav tako strupeno učinkovino kumafos, ki je v normalnih količinah nenevarna.«
Tako se je menda odločil bivši kmetijski minister Dejan Židan, ko je dejal, da naša država ne bo kupovala strupenih in za ljudi potencialno nevarnih zdravil. Tako nam je zatrdila direktorica Vursa dr. Vida Čadonič Špeličeva.
Vsak dela po svoje
Eden večjih čebelarjev Slovenije, Silvo Posl iz Čače vasi pri Rogaški Slatini, je zaradi varoje izgubil 200 čebeljih družin od 350. Pri Poslu živijo od čebelarstva. Namignil nam je, da so veterinarjem, Čadonič Špeličevi in kmetijskemu ministrstvu apiguard predlagali čebelarji čebelarske zveze. Ministrstvo naj bi na podlagi njihovega predloga nato odredilo uvoz več kot 300.000 zavojčkov. Predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč nam je zatrdil, da so se s sonaravnim sredstvom želeli izogniti nevarnosti nalaganja učinkovine kumafos v čebelji vosek, ki bi lahko prešel v med in ogrozil zdravje ljudi. A zanimivo, hkrati so čebelarjem ponudili sintetično sredstvo checkmite, ki vsebuje prav to učinkovino, seveda po zelo visoki ceni.
Čebelarska zveza, kmetijsko ministrstvo in veterinarska uprava so po mnenju sogovornikov tako trgovali vsaj dvakrat; enkrat je kupila država, drugič čebelarji.
Čadonič Špeličeva nam je zagotovila, da so veterinarji lani testirali 78 vzorcev slovenskih pridelovalcev medu na kar 600 nevarnih substanc.
»V nobenem vzorcu nismo našli nobenih sledi prepovedanih ali strupenih učinkovin,« je dejala. Upamo, da to drži, vendar pa se vseskozi nismo mogli znebiti občutka, da predstavniki inštitucij niso povedali vsega. Zakaj so čebelarjem sočasno razdelili sonaravno zdravilo in jim po visoki ceni ponudili sintetično zdravilo? Dvojni posel pod uradnim pokroviteljstvom države in čebelarske zveze?
Eden največjih čebelarjev v Sloveniji Janko Pislak nam je namignil, da v Sloveniji glede tega vlada popolna zmeda, da vsak dela po svoje: »Ni reda,« nam je zatrdil in dodal, da sam ni verjel v apiguard, ampak je čebele zdravil z dražjim in dovoljenim checkmitom. »Imel sem pet odstotkov umrlih družin, kar je še sprejemljivo.« Opozoril je še, da se je varoja razvila tudi zaradi visokih temperatur septembra in potem januarja: »Potem pa je februarja pritisnil mraz, ki je 'zmatral' čebele.«
