LJUBLJANA – Pri Javni agenciji RS za varnost prometa bodo po zadnjih tragičnih prometnih nesrečah pripravili načrt ukrepov, s katerimi bi zagotovili, da letošnja statistika umrlih na slovenskih cestah vendarle ne bi bila še bolj črna od lanske. Oglasili so se tudi na policiji, kjer vnovič pozivajo k previdnosti na cestah.
Letos 62 mrtvih, lani 50
Število smrtnih žrtev na slovenskih cestah v letošnjem letu se je po današnji nesreči na primorski avtocesti, v kateri so umrli štirje ljudje, že povzpelo na 62, medtem ko je bilo v enakem obdobju lani 50 mrtvih. Vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa Vesna Marinko je povedala, da se z novimi žrtvami statistika oddaljuje od zastavljenih ciljev, »zato bo treba sprejeti nekaj ukrepov, da se stvar zajezi«.
Kot je poudarila, je sicer trend prometne varnosti težko ocenjevati le po tragičnih 12 dnevih. Zato bo treba za primerljivo statistiko počakati do konca leta. Ob tem je izpostavila, da je bilo do 30. junija v primerjavi s prejšnjim letom pet mrtvih manj, v primerjavi z letom 2013 pa 12 manj. »Stanje je bilo torej zelo pozitivno. Zdaj se je pa poslabšalo. Skoraj vsako leto so najbolj izpostavljeni meseci junij, julij in avgust. Lani je bilo precej poslabšano stanje v aprilu in juniju, letos pa se je to zgodilo v juliju,« je dejala.
Ob tem je dodala, da so poletni meseci v povprečju dostikrat kritičnejši, saj se promet spremeni, poveča se gostota prometa, še posebej v smeri turističnih krajev, v času dopustov so ljudje bolj sproščeni, se bolj zabavajo, zato vozijo hitreje in večkrat pod vplivom alkohola.
Med najpogostejšimi vzroki hitrost in nepravilna smer vožnje
Tudi prve analize zadnjih tragičnih prometnih nesreč kažejo, da sta bila med najpogostejšimi vzroki hitrost in nepravilna smer vožnje. En voznik je povzročil nesrečo pod vplivom alkohola, pri enem pa se še ne ve, ali so za nesrečo morda krivi zdravstveni razlogi. Med mrtvimi so bili tudi udeleženci ranljivih skupin, dva kolesarja in en pešec.
Pri policiji so med izstopajočimi vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami navedli še neprilagojeno hitrost glede na prometne razmere, stanje vozišča, nepravilno stran in smer vožnje, velikokrat tudi v povezavi s psihofizičnim stanjem povzročitelja, in neupoštevanje pravil o prednosti. Večina teh nesreč se zgodi na vzporednih cestah, so zapisali v sporočilo za javnost.
Radi bi nagovorili voznike ...
Pri agenciji menijo, da je treba še to poletje pripraviti preventivne ukrepe, ki bodo zajeli predvsem vožnjo pod vplivom alkohola, prehitro vožnjo in uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, prav tako pa bi bilo treba pozornost posvetiti preutrujenim voznikom in varnostni razdalji.
»Prometno varnost je treba pripeljati v vsak dom, v vsako družino, da začnejo vsi razmišljati o posledicah prehitre vožnje ali vožnje pod vplivom alkohola,« je dejala Marinkova, ki pa opozarja, da je bilo preventivnih oglaševalskih akcij včasih več, njihov obseg pa se je skrčil z znižanjem sredstev za ta namen.
... in poostrili nadzor nad vozniki
Ob tem bi bilo treba po besedah Marinkove poostriti še nadzor nad vozniki tovornjakov, in sicer s kontrolo časa vožnje in počitkov, pa tudi nadzor nad drugimi prometnimi prekrškarji.
Koordinator preventivnih akcij je sicer agencija, kjer se bodo po pripravi ukrepov povezali s pristojnimi ministrstvi, policijo in Darsom.
»Na pot se odpravite le trezni in spočiti«
Pri policiji sicer pravijo, da stalno, intenzivno in učinkovito nadzirajo cestni promet. Kot so pojasnili, se vsak mesec na različnih policijskih upravah opravlja poostren nadzor na avtocestah. Policisti v sodelovanju z drugimi nadzornimi organi (finančna uprava, inšpekcijske službe, cestninski nadzorniki idr.) preverjajo, kako vozniki tovornih vozil in avtobusov spoštujejo cestnoprometne in druge predpise. »Poleg skupnih nadzorov policisti specializirane enote za nadzor prometa vsakodnevno izvajajo nadzor nad tovornimi vozili in avtobusi na celotnem območje Slovenije. Najpogostejše kršitve so preobremenjenost vozil, vozniki ne upoštevajo določil o času trajanja vožnje in obveznih počitkih, manipulirajo z zapisovalnimi napravami (tahografi), vozila pa niso tehnično brezhibna.«
Hkrati se zavedajo, da imajo policijske dejavnosti le omejen vpliv na stanje varnosti cestnega prometa, zato opozarjajo, da lahko za varnost največ naredi vsakdo sam. Kljub nenehnim opozorilom policije namreč skoraj ni vikenda brez prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Udeležence cestnega prometa zato vnovič opozarjajo, naj prilagodijo hitrost vožnje ne le veljavnim omejitvam, temveč tudi svojemu vozniškemu znanju in izkušnjam, prometnim razmeram, lastnostim in stanju ceste. Uporabljajo naj varnostne pasove na vseh sedežih ne glede na to, ali so vozniki ali potniki. Vozijo naj le v ustreznem psihofizičnem stanju, kajti alkohol, droge, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi ter utrujenost bistveno vplivajo na varno in zanesljivo udeležbo v cestnem prometu. »Na pot se odpravite le trezni in spočiti,« opozarja policija. »Ob zavedanju, da tragičnih posledic, ki so posledica hudih prometnih nesreč, ni mogoče popraviti, pozivamo vse udeležence, naj v prometu ravnajo preudarno in odgovorno, zavoljo lastne varnosti in varnosti drugih.«
