NOVO MESTO – Marsikateri kolesar, ki se pelje po Straški cesti v Novem mestu, namesto vožnje po kolesarski stezi kljub gostemu prometu, tudi tovornemu, saj so v bližini med drugim podjetje Adria Mobil, logistični center in carinarnica, raje izbere cesto. Vožnja po kolesarski stezi je namreč nevarna, saj veje dreves segajo na pločnik in stezo za kolesarje, hkrati pa silijo še na cestišče in češejo višja vozila. In tudi to je nevarno. Ne le frizerja, drevesa bodo potrebovala korenit poseg, pravzaprav posek. Zdaj je že jasno, da jih bo treba posekati in zasaditi nova, čeprav je občina samo za nakup sadik pred dobrim desetletjem namenila 30.000 evrov, redno je namenjala tudi znatna sredstva za obrezovanje.
»Izbrana vrsta dreves je primerna, a bistvena napaka je bila narejena že v začetku, ko so se odločili za nakup slabše kakovosti sadik glede na projektirano. Mogoče so razmišljali, da bodo drevesa zrasla in da bodo s časom takšna, kot bi bila, če bi posadili predvideno velikost sadik, a že iz izkušenj vemo, da varčevanje pri nakupu pomeni le prelaganje stroškov in posebne strokovne skrbi na vzdrževanje, ki bi moralo biti zato dosti bolj natančno in strokovno,« je poudarila Suzana Simič, odgovorna projektantka iz podjetja Acer, ki je projektiralo omenjeno cesto in izdelalo načrt krajinske arhitekture zanjo.
Strokovnjakov niso poslušali
Simičeva poudarja, da bi morali pri nabavi sadik slediti smernicam projekta, kjer je bilo jasno navedeno, da bi morali zasaditi sadike s koreninsko grudo, ravnim deblom, obsega 14 do 16 cm, z začetkom krošnje na višini 2,5 metra, dva- ali trikrat bi morala biti presajena že v drevesnici. »V fazi načrtovanja smo se veliko posvetovali s strokovnjaki prav glede vrste in kakovosti dreves. Res je tudi, da je bila takrat dostopnost primernih sadik na našem tržišču še manjša kot zdaj, zato smo investitorja opozorili, da je treba o nabavi razmišljati zelo zgodaj in se vsaj eno leto pred zasaditvijo dogovoriti z drevesnico, da bo lahko zagotovila dovolj kakovostnih sadik, kar pa se ni zgodilo,« je nadaljevala in dodala, da je bilo že v projektu zapisano, da bi morali pri obrezovanju dreves zgolj postopno dvigati spodnje veje, da bi se nad cesto ustvaril svetli profil, kar je običajna praksa.
Projekt je bil za Mestno občino Novo mesto velik finančni zalogaj, zato so se odločili za varčevanje. Število dreves so tako iz predvidenih 271 zmanjšali na 203, to ni pomenilo nobene škode, so pa varčevali še pri kakovosti sadik. »Pred nabavo so se obrnili name in me kot projektantko vprašali, ali se strinjam, da se zasadijo manjša drevesa, a odločno sem jim odgovorila, da se z menjavo ne strinjam,« je dodala Simičeva.
A zgodilo se je prav to, čemur so projektanti nasprotovali, kupili so manjša drevesa. »Ta bi zahtevala toliko več strokovnega vzdrževanja oziroma obrezovanja, da bi lahko s časom dosegla zahtevano višino začetka krošenj na 4,5 metra, kar bi omogočalo varno odvijanje prometa. Drevored je živa stvar in zanj je treba skrbeti, morda pa bi kazalo zdaj glede na stroške vendarle zasaditi samo eno stran drevoreda,« je izpostavila vodja oddelka za prostorsko načrtovanje v podjetju Acer Jelka Hudoklin. Omenjena drevesa, gre za koprivovec, za katerega je značilno, da bolj ko jih strižeš, bolj odganjajo, sploh so izraziti dolgi poganjki, pravega strokovnega obrezovanja niso bila deležna in stanje je bilo iz leta v leto slabše.
Razpis za nov drevored
»Že od leta 2009 smo pisno in po telefonu opozarjali občino, da je obrezovanje dreves napačno in da vodi v uničenje. V Društvu krajinskih arhitektov Slovenije smo aprila 2012 v Novem mestu organizirali posvet o vzgoji mestnih dreves, v praktičnem delu smo šli s predstavniki občine in drugimi zainteresirani, torej tudi izvajalcem in strokovnjaki, pogledat prav drevored ob Straški cesti. Pogovor je tekel predvsem o tem, kaj mislijo o drevesih, o dosedanjem načinu obrezovanja, ko so bili odbiti tudi vrhovi, in kaj bi se dalo narediti, da bi mogoče drevored še rešili. Strokovnjaki so dali točna navodila, ampak žal jih vzdrževalec ni dovolj upošteval,« je bila kritična Simičeva.
Občina je letos angažirala strokovnjaka dr. Jožeta Bavcona, vodjo Botaničnega vrta, in če je bil pred štirimi leti še optimističen, da bi se ta novomeški drevored s strokovnim posegom še dalo rešiti, je ob vnovičnem pregledu v mnenju lahko le zapisal, da se je stanje v štirih letih močno poslabšalo, ter predlagal, da se drevored odstrani in zasadi novega.
Kot so pojasnili na Mestni občini Novo mesto, so sadike stale 29.000 evrov oziroma takrat sedem milijonov tolarjev. »Skozi leta se je izkazalo, da je bila za to površino predlagana neprimerna vrsta dreves, saj zahteva preobsežno in stroškovno nesprejemljivo vzdrževanje. Drevesa so bila tudi neprimerno vzdrževana, kar potrjuje mnenje profesorja ljubljanske biotehniške fakultete, ki je opravil strokovni ogled. Investicija ni bila zgrešena, namen je bil ozelenitev površin. Vendar se je skozi čas izkazalo, da je s stališča vzdrževanja ta vrsta dreves neustrezna,« pojasnjujejo v kabinetu župana MO Novo mesto Gregorja Macedonija in priznavajo, da je trenutno stanje neprimerno. Obstoječa drevesa je treba odstraniti. »Po analizi stroškov in vzdrževanja smo izbrali primernejšo vrsto, ki se samooblikuje in omogoča finančno sprejemljivo vzdrževanje, razpis za izbiro izvajalca je že v teku, končuje se 31. avgusta letos,« so dodali.
Jeseni bodo torej drevesa padla, rasti pa bodo začela nova. »Upam, da bo ta izkušnja pozitivno vplivala na razmišljanje, kaj pomeni skrb za javne površine, in da smo se iz nje vsi kaj naučili,« dodaja Jelka Hudoklin. Z neprimernim vzdrževanjem lahko drevored popolnoma uničimo in tisto, kar smo prihranili v začetku z nabavo manj kakovostnih sadik, na koncu drago in dvakrat plačamo.