Valentin poznal zdravilna drevesa

Grad Vodriž blizu Podgorja pri Slovenj Gradcu je nastal v začetku 14. stoletja in spada med gotske gradove. Leži na slikovitem slemenu in ravno zaradi težje dostopne lege se je razvalina ohranila do danes. Grad je pogorel in je bil že v 17. stoletju opuščen.

Bratje Henrik, Bertold in Friderik Hebenstreit so v šestdesetih letih 14. stoletja izgubili Vodriž in se preselili na dvor Gojka pri Slovenskih Konjicah, grad in gospostvo pa je oglejski patriarh podelil Henriku Vitanjskemu. Po letu 1420 je grad Vodriž postal habsburški, pozneje pa je imel še veliko drugih lastnikov.

K razvalinam vodi Puščavnikova pot, ki je zanimiva za pohodnike. Nastala je po zgodbi o Valentinu Podstenšku - Puščavniku, rojenem leta 1901, ki je kot deseti med dvanajstimi otroki revnega koroškega kmeta zgodaj odšel od doma.

Ker v bližini ni bilo možnosti zaslužka, si je delo našel na Dolenjskem. Valentin je kot lovski in gozdni čuvaj delal pri nekem veleposestniku. Zaljubil se je v sosedovo hčer Anico, ona pa vanj. Oče je bil proti zvezi in je Valentina odgnal. Par se ni mogel ločiti, zato se je sestajal na skrivaj. Njen oče je sklenil, da bo fanta ubil. Ko sta se mlada nekoč sestala na samotni jasi, je skrit za drevesom puško nameril vanj. Toda očetov prst na petelinu je bil prst usode. Krogla si je izbrala Anico in jo ubila; umrla mu je v naročju. Nesrečni Valentin je opustil vsako posvetno življenje in nekaj časa živel v Gruski oziroma Puščavnikovi jami severovzhodno od Kozjega. Jama mu je dajala navdih za pesnjenje, po čemer je bil tudi znan. Pod imenom Valentin Eremit je leta 1935 izdal pesmarico z naslovom Puščavnikovi verzi. Pozneje se je kot puščavnik naselil blizu doma, v vodriških razvalinah. Po pripovedovanju starejših domačinov so ga ljudje radi obiskovali na razvalinah, saj so mu pripisovali nadnaravno moč. Ko je prišel v dolino med domačine, so ga hoteli pogostiti. Njegov odgovor pa je bil vselej enak: »Hvala, ne bom, sem se ravnokar koreninic najedel.« Ko je bil nekega dne na obisku pri kmetu Marovšku, je njegovo skromno prebivališče pogorelo. Novi dom si je našel v Hudi luknji. Umrl je leta 1936.

Zaslovel je kot zdravilec, ne toliko po polaganju rok, kakor po čudežnem talentu za tolaženje bolnih in nesrečnih. Učil je, da se trpljenja ne da na hitro znebiti, trpljenje mine počasi, kakor je prišlo. Valentin je ljudem kazal nekatera drevesa, ki naj bi imela zdravilno moč, če jih človek objame in se poskuša umiriti.

Puščavnikova pot na grad

Puščavnikova pot na grad Vodriž vodi skozi čudovite smrekove gozdove, mimo mogočnih bukev, lip in gabrov, ki navdajajo z zdravilno energijo. Markirana je s simbolom goloba. Začetek je ob obori ob poti med Podgorjem in Šmiklavžem. Pot se nadaljuje mimo kmetije Visočnik, od koder je zelo lep pogled na Pohorje in Graško goro. Naprej gre skozi gozd mimo kmetije Prejolič in nedaleč boste že zagledali razvaline nekoč pomembnega gradu Vodriž. To je le ena tretjina poti. Če boste utrujeni, se boste lahko po isti poti vrnili v dolino.

Pri nadaljevanju boste prišli do Kokolejeve kapelice, kjer boste zavili desno in hodili po mehkih blazinah suhega listja. Ustavite se pri kakem drevesu; naslonite se nanj, saj se boste napolnili z energijo. Po nekaj ovinkih boste prispeli do kmetije Močivnik, od tu pa je le še 15 minut do cilja oziroma startne točke.