LJUBLJANA – V Slovenski ljudski stranki (SLS) so prepričani, da bi morala vlada po zadnji naravni katastrofi vendarle razmisliti o zamrznitvi davka na nepremičnine. »Ni težko ugotoviti, da smo izjemno visok davek letos plačali že naravi, zato bi morali nepremičninski davek za letošnje leto odpraviti, to bi bilo edino smotrno,« je poudaril predsednik SLS Franc Bogovič na novinarski konferenci, na kateri je skupaj z Janezom Ribičem sicer (spre)govoril tudi o upravičenosti zbiranja podpisov za razpis referenduma o zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA).
Najprej k cenilcu, šele potem na Gurs
Točno, SLS je vladi in njeni predsednici mag. Alenki Bratušek predlagala sprejem treh ukrepov. Prvič, vsi državljani Slovenije naj bi »oddelali en dan, potem bi en del tako ustvarjenega izkupička namenili za odpravo posledic naravnih nesreč, drugi del pa za nabavo agregatov za potrebe civilne zaščite«. Drugi ukrep bi bil, kot rečeno, zamrznitev nepremičninskega davka. Bogovič še vedno tudi upa, da bo ustavno sodišče ustavilo sporni davek. Tretji ukrep pa se tiče škode, ki je zaradi žleda že nastala v gozdovih: ministrstvo za kmetijstvo in okolje naj bi čim prej pripravilo predlog rešitve, s sprejemom katere bi bistveno poenostavili postopek odkazovanja poškodovanega drevja in odprave posledic ledene ujme na gozdnih prevoznicah.
O, ja, lahko bi rekli, da so se z Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs) na mah odzvali na predloge SLS. Četudi niso omenili, da odgovarjajo prav njej. Takole se je glasilo njihovo sporočilo: »Škoda zaradi naravnih nesreč bo predvidoma ena od izjemnih okoliščin, ki bodo podlaga za znižanje vrednosti nepremičnin in s tem nižjo osnovo za nepremičninski davek.« V pripravi naj bi bila tudi že rešitev, v skladu s katero bi v primeru naravnih nesreč, ki vplivajo na tržno vrednost več nepremičnin, Gurs spremembo njihove vrednosti lahko ugotavljal po uradni dolžnosti. Vendar bo novo vrednost upošteval le takrat, ko se jim je »zaradi izjemnih okoliščin resnično spremenila tržna vrednost«.
Z ministrstva za finance medtem zagotavljajo, da je tudi predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin že skoraj usklajen, vlada naj bi ga potrdila že prihodnji teden. Kaj to pomeni? Da se bo najbrž na spremembo vrednosti nepremičnine zaradi posebnih okoliščin (denimo zaradi posledic naravnih nesreč) mogoče sklicevati že pri letošnji odmeri davka na nepremičnine. In? Zaradi upoštevanja posebnih okoliščin bi se lahko tako imenovana posplošena vrednost nepremičnin bistveno spremenila, z njo pa tudi višina davka za številne nepremičnine. Je pa res, da bodo morali lastniki nepremičnin upravičenost svojega predloga za spremembo vrednosti nepremičnine, ki bo potem tudi za višino davka na nepremičnine, utemeljevati z mnenjem cenilca. Šele potem naj bi o upravičenosti predloga odločal Gurs.
Bogovič o napovedih Gursa in finančnega ministrstva pravi: »Ne moremo se sprenevedati, da katastrofalne posledice ledene ujme ne zadevajo vse države, prav zato smo poudarili, da bi bilo edino smiselno nepremičninski davek letos v celoti zamrzniti. Če bi polovica državljanov zahtevala novo vrednotenje nepremičnin, je fizično nemogoče, da bi geodeti in cenilci to zmogli postoriti v mesecu ali dveh. So se v vladi vprašali, kolikšen strošek bo imela država s tem? Je premierka Bratuškova preverila, koliko bo državo oziroma državne službe stala takšna birokratska rešitev?« Medtem se je ustavno sodišče odločilo, da bo zadržalo le tista določila zakona o davku na nepremičnine, ki se nanašajo na izdajo davčnih odločb. Zgovorno je tisto, kar je o takšni odločitvi povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Lojze Ude. Da je takšna odločitev bržda posledica tega, da (tudi) ustavno sodišče dvomi o ustavnosti posameznih rešitev, ki so zapisane v zakonu o davku na nepremičnine!
Šoltes svari pred nepremišljenostjo
Niti na okrogli mizi z naslovom K prenovi političnega prostora, na kateri so kot gosti sodelovali predsednica NSi Ljudmila Novak, predsednik SLS in nekdanji kmetijski minister Franc Bogovič, eden od treh sopredsednikov vstajniške stranke Solidarnost Uroš Lubej ter nekdanji predsednik računskega sodišča, nesojeni kandidat za novega ministra za zdravje, dr. Igor Šoltes – okroglo mizo je priredila Akademija za demokracijo (AZD) –, se niso mogli izogniti komentiranju davka na nepremičnine. Nekdanji predsednik računskega sodišča je opozoril, da se mu zdi, da slovenska politika ne zna dovolj premišljeno izbirati ukrepov niti presoditi, kaj bo neka rešitev pomenila za celoten sistem. Kot takšno je navedel davek na nepremičnine, ki »bi bil v normalnih razmerah relativno potreben«, bo pa zato letos povzročal zagate in zaplete, ki zagotovo ne bodo spodbudni.