V zgodovinski miljnik zdaj trčil še traktor

VURMAT – Ob cesti Maribor–Dravograd bomo tri kilometre in pol od hidroelektrarne Fala v Vurmatu na levi strani zagledali – seveda, če ne bo preveč zakrit z zelenjem ali nesnago – dober meter visok, iz peščenjaka izklesan valjast obcestni steber, ki današnjim uporabnikom cest ne pove kaj dosti. Gre namreč za miljnik iz 18. stoletja, s kakršnimi so bile označene tedanje poštne ceste in kakršni so imeli vsak svojo številko in v miljah navedeno razdaljo od izhodiščne poštne postaje. Napis na tem nas opozarja, da je iz dravograjske smeri do mariborske poštne postaje devet milj in pol (91/2 Meilen von Marburg Station) oziroma nekaj več kot štirinajst kilometrov.

Kakor v članku o razvoju poštnega prometa na Slovenskem od podržavljenja leta 1722 do 1918. navajajo raziskovalci Majda Žontar, Vladimir Klinar in doc. dr. Andrej Hozjan, se je ta zlasti razširil po objavi odloka Marije Terezije iz leta 1751, po katerem naj bi zaradi pospeševanja trgovine in njene koristi povsod, kjer je bilo mogoče, uvedli redno dnevno pošto. Vendar so se občutne spremembe pojavile šele z nastopom cesarja Jožefa II., ki je 1783. potoval po notranjeavstrijskih deželah Koroški, Štajerski in Kranjski ter že med potjo zaznaval pomanjkljivosti in praznine tamkajšnjega poštnega omrežja. Zato je že naslednje leto na našem ozemlju z odlokom uvedel nekaj novih poštnih zvez. Med Gradcem in Trstom ter med Ljubljano in Reko je začela delati vsakodnevna redna jezdna zveza za prenos pisem. Hkrati je bila med Celovcem in Mariborom uvedena nova jezdna zveza z odhodi dvakrat na teden. Že devet let pozneje pa je na tej poti dvakrat na teden obratovala vozna pisemska pošta, ki je iz Maribora odhajala vsako sredo in nedeljo ob 10. uri. In vurmaški miljnik je za zdaj edini tvarni pričevalec te poštne ceste, ki je pred dobrimi dvesto leti potekala po levem bregu Drave.

Edinstveni kulturni spomenik

»Miljnik je edinstveni kulturni spomenik v zgodovini pošte na Slovenskem iz obdobja 18. stoletja, ko so bile na poštni cesti Maribor–Dravograd–Velikovec–Celovec v Dravski dolini tri poštne postaje: v Ožbaltu, Radljah ob Dravi in Dravogradu,« pravi prizadeven krajevni zgodovinar in predsednik Društva za ohranitev kulturne dediščine in umetnosti Št. Janž pri Radljah Mirko Kogelnik, ki težko sprejema dejstvo, da se v vseh teh letih ni nihče resneje zavzel za ta miljnik, ki za zdaj še kljubuje vsem mogočim vremenskim nevšečnostim (dež, sneg, poplave), čeprav je že malce nagnjen in razpokan, na njem pa so tudi vidne poškodbe zaradi izpušnih plinov, pluženja in letošnjega spravila drv, ko ga je zadel traktor.

»Ker o tem, kako se je nekoč v teh krajih odvijal poštni promet, ni več nobenih drugih materialnih dokazov, smo v našem društvu predlagali, da bi ta dragoceni eksponat čim prej prestavili na varno lokacijo, s čimer se je strinjala tudi mariborska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,« pojasnjuje Mirko Kogelnik in dodaja, da je ta miljnik sicer vpisan v register kulturne dediščine, ni pa zabeležen kot znamenitost v projektu Biseri naše kulturne krajine. Ko se je v dogovoru s predstavniki tega zavoda obrnil na bližnje občine Podvelka, Radlje ob Dravi in Vuzenica, je le župan slednje Franjo Golob pokazal pripravljenost, da se miljnik prestavi na varnejše in vidnejše mesto ter ustrezno zaščiti. Pri tem se zdi najprikladnejši prostor v sklopu muzejskega dela ob nadžupnijski cerkvi sv. Nikolaja in župnišču v starem jedru naselja.

Tu bi lahko razstavili tudi domnevno še starejši miljnik, ki ga je naš sogovornik nedavno po naključju odkril pod smreko na vrtu Dolenčeve hiše v Vuzenici. Vendar ta za zdaj še ni podrobneje raziskan in vpisan v register kulturne dediščine, prve ugotovitve pa kažejo, da je bil sem prinesen od drugod. Zdaj si kot vneti borec za ohranitev kulturne dediščine želi le, da bi oba zgodovinska pomnika čim prej premestili na primeren prostor, ju zaščitili in predstavili javnosti.