ŽELEZNIKI – Spomin na peklensko noč in sodni dan je še kako živ, saj se ljudje ob močnejšem nalivu zdrznejo in pogledujejo proti Sori, ali morda ne narašča. Ustavili smo se v stari gostilni na Trnju in povprašali, ali se spominjajo tistega sodnega dne pred petimi leti. »Ooooh, kot danes je. Torek je bil, nekaj minut čez poldne je odbilo, ko je prihrumela, in naenkrat so avtomobili plavali po reki,« se spominja domačin.
Še danes slabo spim ponoči
»Poglejte, do tod je segala voda,« pokaže prijazna gostilničarka na ploščico v višini pasu, kjer piše: Nivo vode 18. 9. 2007. »Šank je obrnilo naokoli in ga prevrnilo,« se s strahom spominja. Nam je zalilo klet in spodnje prostore, sedežna garnitura je plavala pod stropom. Veste, od takrat ponoči slabo spim, če dežuje, pogledujem skozi okno na Soro, če lepo teče,« vznemirjena pripoveduje. »Povem vam, še se bo zgodilo, to ni konec, še bo prišla ...« pravi malce vraževerno, a ima svoje razloge.
Nekaj hiš naprej je stanovala Marinka Gartner. Ko je voda pritekla po cesti in začela zalivati garaže, je stekla in hotela rešiti avto.
»Bila je prepozna. Voda je vidno naraščala, nekdo je kričal in ji molel roko.« Menda je rekla »samo papirje še vzamem«, a naslednji trenutek je nesrečno Marinko zajel val in jo odnesel s seboj po Selški dolini. Kot povedo domačini, so njeno truplo našli nekaj kilometrov nizvodno pri Alplesu.
Maruša Košmrlj, ki stanuje par hiš naprej od tam, kjer je živela zdaj pokojna Marinka, se dobro spominja, kako je val butnil po ozki ulici.
»Pred hišo smo pripravljali polne kante smeti za smetarja, ko je butnil val, in voda je v trenutku odnesla vse kante s seboj.« Košmrljeva hiša je nekaj metrov više od Marinkine, zato so jo kar dobro odnesli: »V trenutku je narasla in oblila hišo v višini slabega metra,« se spominja Maruša. Ko je voda odtekla, je ostala brez rož, za katere sicer dosledno skrbi.
Reševal žganje, odnesla ga je Sora
Kakšen kilometer od Železnikov proti Davči srečamo Jožeta Kosma, ki sprehaja psa po novi cesti, zgrajeni pred meseci. Staro je povodenj popolnoma razdrapala: »Res smo potrebovali novo cesto,« pove Jože, ki se še kako dobro spominja tistega septembrskega torka leta 2007.
»Sora je hudourniško narasla in udarila, bil je val. Vse skupaj je trajalo kakih 15 minut, nato je začela voda odtekati. Nismo bili pripravljeni na to, čeprav tu živimo, čeprav smo vedeli, kaj zmore, saj je že nekajkrat pokazala zobe, ampak tistikrat je bilo prehitro, premočno ...«
Bil je doma, ko je zaslišal klice z ulice. »Val je udaril med hiše Racovnika, starega dela Železnikov, 15 minut čez poldne. Slišal sem klice na pomoč. Z nečakom Nikom sva skočila proti sosedovi hiši in zagledala Lotričevo mamo Marijo, ki je stala na omarici in se prijemala za karniso. Prijela sva jo in odnesla na varno.«
Njen sin Miro Lotrič ni imel te sreče. Bil je mlad, okoli 40 jih je štel, in prav v trenutku, ko je udarila voda, skočil od drvarnice proti žganjarni, kjer je kuhal šnops. »Očitno je hotel nekaj rešiti, pa ga je odneslo. Le po kaj je moral tja?« se še danes sprašuje domačin, njegov prijatelj.
»Le po kaj je moral tja,« mu pritrdi drugi. »Ampak šnops je imel pa dober, to je pa znal,« se priduša in v srhljivo zgodbo vnese nekaj veselega spomina.
Nikoli končana sanacija
Prebivalci Železnikov so z lastnimi rokami in humanitarno pomočjo, ki je takrat prihajala iz vse Slovenije, popravili svoje fasade. Le tu in tam se najde hiša z dobro vidnim madežem, ki ga je pustila voda. V Racovniku je voda segla dva metra visoko.
Župan Anton Luznar nam je povedal, da so do zdaj za sanacijo struge Sore porabili 2,140.000 evrov. »Na račun poplav 2007 smo sanirali plaz v Smolenu in plaz na Prtovču. Trenutno gradimo novo, 6,5 kilometra dolgo cesto v Davčo, ki ima 5,4 kilometra dolg podporni zid. Ob tem so sanirali 4 kilometre struge Sore.« Večji del, kar 85 odstotkov, denarja prihaja iz EU, 15 odstotkov prispeva država. Cilj sanacije poplavne Sore pa je prestavitev romantičnega Dermotovega jezu, ki seveda ni mogel zadržati hudourniškega naliva 18. septembra 2007, saj je bil postavljen v nekem drugem??asu.
»Predvidena je 16 do 20 metrov visoka in 80 metrov dolga zaplavna pregrada pod Sušo in poglobitev struge Sore za en meter in pol.« Prve ocene kažejo, da bi opisana sanacija stala več kot 30,000.000 evrov.
In kako je živeti v Železnikih danes? Kljub katastrofi, ki so jo doživeli, Železniki ostajajo miren, urejen kraj. A tisti, ki se spoznajo, so nam pripomnili, da obnovljene fasade niso kakovostno narejene, da omet že odpada. Slišali smo tudi to, da bi se lahko naredilo več. Čeprav meteorologi ocenjujejo, da so 18. septembra 2007 v Železnikih udarile petstoletne vode, strah pred dežjem ostaja.
Torek, 18. septembra 2007  Po izjemno obilnih padavinah so del Slovenije prizadele katastrofalne poplave. Vzrok za nenavadno močne padavine je bila kombinacija posebne sinoptične situacije in orografskih učinkov. V nekaj urah je v obliki močnih nalivov, predvsem v pasu od Bohinja in Cerkljanskega hribovja do Celjske kotline, padlo več padavin, kot jih navadno v vsem septembru. Na številnih postajah so bili podrti dosedanji padavinski rekordi, marsikje je bila presežena 100-letna povratna doba.Intenziteta padavin in podatki o izmerjeni maksimalni količini padavin v 1, 2 in 6 urah na nekaj postajah: Kneške ravne: 84 mm, 157 mm, 240 mm Bohinjska Češnjica: 95 mm, 132 mm, 218 mm Davča: 84 mm, 111 mm, 155 mm Vogel: 78 mm, 114 mm, 215 mm (1 mm je 1 l/m2) Tanja Cegnar |
