LJUBLJANA – Medtem ko vlada gospodarstvo in državljane duši z novimi dajatvami, smo pogledali podatke o najvišjih plačah v javnem sektorju. Zadnji dostopni so za letošnji julij. Primerjali smo jih z lanskimi in ugotovili, da so v prvi deseterici kar štirje, ki so julija letos dobili veliko višje izplačilo kot julija lani. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da je v javnem sektorju blizu 10.000 ljudi z minimalno plačo, ki od 1. januarja letos znaša 783,66 evra bruto. Na minimalcu je med drugimi 4935 zaposlenih v izobraževanju.
Resne reforme še vedno ni
»Neverjetno je, kako dolgo že spremljamo iste anomalije na tej lestvici, pri čemer mislim predvsem na zastopanost zdravstvenega osebja na njej v primerjavi z drugimi javnimi funkcionarji,« se čudi svetovalec predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Goran Novković. Predstavnik gospodarstva ocenjuje, da minister Tomaž Gantar »tako kot njegovi predhodniki še vedno ni pripravil resne reforme zdravstva, ki bi med drugim odpravila tudi te anomalije. Sprašujem se, kaj si mislijo delavci v javnem sektorju in gospodarstvu, ki prejemajo minimalno plačo. Po javnih podatkih namreč zdravniki z več kot 30 let delovne dobe za 25-urno praznično dežurstvo prejmejo v bruto znesku 40 odstotkov več kot delavci, ki prejmejo minimalno plačo, in to za ves mesec. Kje je politična volja za odpravo takšnih anomalij?«
Ženskam poskočile plače
Zanimivo je, da vse štiri funkcije, kjer smo zaznali najvišji skok plače, danes zasedajo ženske. Najvišja razlika v bruto izplačilu med lanskim in letošnjim julijem je z 2127 evri pri strokovnem direktorju Zdravstvenega doma Trbovlje, to funkcijo trenutno opravlja specialistka družinske medicine Amira Hajdarević. Zanimivo je, da direktorica doma Tatjana Jevševar na njihovi spletni strani piše: »V teh letih je prišla tudi ekonomska kriza, težka gospodarska situacija z vsemi krutimi posledicami, kot so: brezposelnost, pomanjkanje delovnih mest predvsem za mlade in starejše, zapiranje podjetij, pomanjkanje denarja v pokojninski, zdravstveni in državni blagajni. V zraku je neprestan strah, kaj bo... Stopnjujejo se pritiski po varčevanju, racionalnejši organizaciji, gospodarnejšemu delu in poslovanju.«
Tudi najbolje plačana v javnem sektorju je bila zadnji mesec, za katerega so na voljo podatki, ženska, in sicer v. d. direktorice Psihiatrične bolnišnice Vojnik Valentina Winkler Skaza, njena plača je od lanskega julija poskočila za 1024 evrov bruto. Do zaključka redakcije nam njenega komentarja ni uspelo dobiti. Za 1260 evrov je bila julija bolje plačana tudi služba direktorja Zdravstvenega doma Murska Sobota, to funkcijo opravlja Edith Žižek-Skaza. Četrta letos opazno bolje plačana funkcija kot lani je položaj direktorja Lekarne Brežice, na njem je Božena Omerzel.
Povišica in izredna plača za Fillija
Na vladni predlog od junija plačujemo višji RTV-prispevek, a to ne pomeni, da se v javnem zavodu čemur koli odpovedujejo. Generalni direktor Marko Filli je julija letos dobil za 944 evrov višjo plačo kot julija lani, ob tem pa še 5721 evrov »izrednega« izplačila. O za velik del javnosti spornih nagradah, ki so si jih razdelili vodilni na RTV, smo sicer že pisali. Filli je bil julija med funkcionarji na 29. mestu in je po plačilu prekosil predsednika republike Boruta Pahorja, ta je zaslužil 616 evrov bruto manj. Plača predsednika republike se je sicer od lanskega julija znižala za 958 evrov, sta jo pa letos dobila dva, poleg aktualnega predsednika Pahorja še nekdanji Danilo Türk. Pahor je sicer najslabše plačan predsednik, višjo plačo imajo tako predsednik državnega zbora Janko Veber kot predsednica vlade Alenka Bratušek in predsednik državnega sveta Mitja Bervar: Veber ga prekaša za 459 evrov, Bratuškova za 357, Brvar pa za 310 evrov.
