ŽALEC – Ljubitelji piva, ki jih je septembra lani v mestnem parku v Žalcu tik ob tržnici razveselila fontana piva Zeleno zlato, bodo vrčke s posebno kodo lahko spet polnili od 1. aprila. Iz povsem razumljivih razlogov pozimi ne deluje. Potrebna sta bila skrbni pregled in popravilo manjših napak. »Do konca lanske sezone to ni bilo možno, saj je obratovala po ves dan in vse dni v tednu,« je povedal žalski župan Janko Kos. »Pogoj za delovanje fontane in vseh drugih naprav, ki so potrebne za njeno nemoteno delovanje, so temperature zraka nad lediščem.«
Še tri točilna mesta
Zgodba o fontani se je začela v letu 2014 na pobudo takratnega predsednika Zveze turističnih društev občine Žalec Matjaža Omladiča. Gradnja se je začela aprila 2016, slovesno odprtje pa je bilo 6. septembra lani ob prazniku občine Žalec. Mesto je še danes središče hmeljarstva v naši državi. Slovenija je tudi peta največja proizvajalka hmelja na svetu, hmelj pa je tista začimba, ki daje pivu okus in prepoznavno noto. »V Žalcu smo nameravali zgodovino povezati s sedanjostjo in postaviti temelje zanimive turistične zgodbe za prihodnost,« pravijo na občini. »Pojasniti moramo, da ne gre za prosto točilnico, ampak degustacijo različnih vrst piva, vendar le pod organiziranim vodstvom turističnega vodnika ali uslužbenca – upravljavca za druge organizirane skupine, ki nimajo turističnega vodnika.«
In kako poteka pokušanje piva? Obiskovalec kupi stekleni vrček s čipom na dnu na različnih lokacijah v mestu in za ceno 6 evrov petkrat pokuša po deciliter piva. Vodnica ob fontani vsakega obiskovalca opozori, da pred pokušanjem vrček splahne s tekočo vodo, ki teče iz pip. »Na pivskem delu fontane je zdaj pet točilnih mest, možna so še tri,« je povedal žalski župan.
Vrček, ki je opremljen s čipom, se postavi pod točilno napravo, ta ga zazna in postopek točenja avtomatsko steče. Točilne pipe se na začetku in koncu degustacije z avtorizacijsko kartico pooblaščene osebe dvignejo oziroma spustijo. Vrček fontane Zeleno zlato je oblikoval priznani industrijski oblikovalec in častni občan občine Žalec Oskar Kogoj, izdelujejo pa jih v hrastniški steklarni.
Nadstreška še ne bo
Še pred odprtjem fontane se je žalska občina potegovala za eno od slovenskih turističnih nagrad, snovalca 2016, in eno od treh nagrad tudi dobila. Svojevrstno priznanje je več kot rekorden obisk, saj je fontana v dveh mesecih postala imenitna turistična atrakcija. »Fontana piv Zeleno zlato je zgodba o uspehu,« poudarja župan občine Žalec Janko Kos. »Prodali smo več kot 36.000 vrčkov. Torej smo v dveh mesecih presegli načrtovano letno prodajo 6000 vrčkov za več kot šestkrat.«
Mnogi že težko čakajo na 1. april, ko bodo lahko vrčke spet postavljali pod točilne pipe žalske pivske fontane, ki bo delovala nadaljnjih sedem mesecev, torej do konca oktobra. Po Kosovih besedah bodo letos ponudbo nadgradili. Pričakujejo obiskovalce iz termalnih centrov po Sloveniji in tiste, ki bodo prišli v Žalec v organizaciji različnih turističnih agencij. V drugi polovici maja bo Žalec gostil evropski kongres malih pivovarjev, kar bo po Kosovi oceni prispevalo k še večji prepoznavnosti fontane. Sicer pa so domači in tuji mediji veliko pozornosti namenili tej imenitni turistični točki, med njimi angleški BBC, Telegraph in Daily Mail, ameriški Time, New York Post, Playboy, City Lab, Food and Wine ter Esquire in celo avstralski Lonely Planet. O njej so poročali tudi pomembnejši balkanski mediji, med njimi srbska izdaja Newsweeka.
le pod organiziranim vodstvom.
Čeprav so na žalski občini razmišljali tudi o nadkritju fontane, so zdaj to idejo opustili. Konec leta naj bi se začelo nadkritje tržnice, ki je v neposredni bližini. Žalska občina je objavila arhitekturni natečaj še za razgledni stolp na Hmezadovi stolpnici, ki je najvišja stavba v Spodnji Savinjski dolini. Tako bi zgradili panoramsko dvigalo, od fontane do stolpa pa bi organizirali prevoz za obiskovalce.
Poziv gostincem
Pivo po navadi tekne ob primerni hrani in tudi o tem razmišljajo v Žalcu: »Občina bo pozvala gostince, da oblikujejo dodatno ponudbo k fontani, denimo pivske lizike, parfum, ki bi dišal po hmelju, piramisu, torej klasični tiramisu v pivom, gostinci pa bi na primer lahko ponudili preste in klobase.«
Fontana Zeleno zlato ima osem točilnih pip, za zdaj si je mogoče natočiti iz petih. Načrtujejo, da bodo trenutni ponudbi dodali še tri vrste piva. In kakšna je bila lanska ponudba hmeljnih napitkov? Pivovarna Laško Union vari temno pivo kukec. S svojimi začetki sega v 19. stoletje, ko je pivovar Simon Kukec ustvaril inovativno, močno in višje alkoholno pivo, ki mu tisti čas ni bilo para. Sodobna različica piva je zvarjena na tej tradiciji. Medeno svetlo pivo kratochwill je pivo znane ljubljanske pivnice. Med je močno zakoreninjen v vsakem slovenskem gospodinjstvu in tako je našel prijetno pot tudi v pivo, ki zlahka nadomesti penino ali pa služi kot samostojna pijača ob sladici.
Bakreni medium ale prihaja z Rodice iz tamkajšnje pivovarne Adam Ravbar. Ime si je utrdil s češkim ležakom, ki še danes uspešno kljubuje zobu časa. Temno kovaško pivo lager prihaja iz pivovarne hotela pod Roglo. Pivovarna je leta 2004 dobila diamantno diplomo na mednarodnem tekmovanju manjših pivovarjev na Madžarskem. Pivovar Aleksander Pogorevc je edini, ki pozna recept za zmagovalno pivo. Kurbier je prvo rdeče kraft pivo iz savinjskega hmelja, izhaja pa iz tradicionalnih čeških receptur. Varijo ga češki mojstri iz čiste izvirske vode v pivovarni Daruvar.
