Žalec, ki vas pričakuje v dolini zelenega zlata, je bil v srednjem veku prvič omenjen leta 1182 kot Sachsenfeld, v slovenski obliki pa že 1256, ko je postal trg. Razvoj trga so delno prekinili vpadi Turkov, ki so ga 1480 oplenili in požgali. Žalčani so zato okoli farne cerkve naredili visoko taborsko obzidje s četverostrano zasnovo. Stolp ob cerkvi še spominja na te čase. V 16. stoletju je bil Žalec močna postojanka protestantov, ki pa si zaradi nasprotovanja deželnega kneza niso mogli zgraditi cerkve v trgu in so se zato preselili v bližnje Govče.
Žalec je znan tudi po tabornem gibanju v času prebujanja narodov
Šestega septembra 1868 je bil tu znameniti drugi slovenski tabor z okoli 15.000 udeleženci. Kot trg se je začel hitreje razvijati z razvojem hmeljarstva. Še danes je središče slovenskega hmeljarstva z velikim skladiščem Hmezada in Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Kot oče hmeljarstva slovi Janez Häusenbichler, nekdanji deželni poslanec in župan Žalca. Kraj je imel nekoč tudi svojo pivovarno. Med obema vojnama se je hmeljarstvo še bolj razširilo, hmelj pa je Žalcu in širši okolici omogočil uspešen gospodarski razvoj. Mesto je postal leta 1964. Danes je gospodarsko in kulturno središče Spodnje Savinjske doline.
V kraju dominira cerkev sv. Nikolaja, ki ni prvotna, saj izvira predvsem iz leta 1903, ko so podrli večji del prejšnje cerkve, druge po vrsti, ki so jo postavili leta 1518. Od te cerkve se je v sklopu sedanje ohranil zvonik s kosom zahodnega dela ladje, čeprav niti ta ni nespremenjen. Dragocen je portal v zvoniku iz 1670, notranjost objekta pa hrani več spomeniških znamenitosti, tudi lepe nagrobnike in znano Bergantovo oljno podobo sv. Miklavža.
Obrambni stolp stoji poleg cerkve sv. Nikolaja
Zgrajen je bil na začetku 16. stoletja in je edini ohranjeni del nekdanjega tabornega obrambnega obzidja, ki je stalo na tem mestu. Obnovili so ga 2002, poleg njega pa so dve leti pozneje posadili potomko najstarejše vinske trte na svetu z mariborskega Lenta, imenovano Nikolaja. V kletnih prostorih stolpa je svoje mesto našel tako imenovani vinski kevder, ki ponuja pokušino najboljših vin Savinjske doline, v zgornjem prostoru pa je stalna etnološka razstava orodja in opreme za pridelavo grozdja ter vina. Poleg stolpa je park zeliščnih in aromatičnih rastlin, ki z vzorčnimi primerki vabi na ogled vrta pri Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
V središču mesta je stavba Zotlove kovačije, ki izvira iz 16. stoletja. Iz tega časa so grebenast obok v veliki veži, značilen tlak in gotsko prirezani polkrožni kamniti portal, ki vodi na dvorišče. Iz obdobja protestantizma je znano, da so bili v hiši molilnica, zametki šole in celo bolnišnica. Danes se v njej s kovaško obrtjo ukvarja Niko Zotel, ki tudi skrbi za tovrstno dediščino.
Dragocenost Žalca je Savinova hiša v središču mesta
V njej si lahko v prvem nadstropju ogledate spominsko sobo generala in skladatelja Friderika Širce – Rista Savina, galerijo slikarja Doreta Klemenčiča - Maja in galerijo savinjskih likovnikov.
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki je vrata odprl konec novembra 2009 v Žalcu, je pomembna pridobitev za celotno Spodnjo Savinjsko dolino. Obisk si lahko popestrite tudi s pokušino hišnega piva Kukec iz najboljšega savinjskega hmelja, ki nosi ime po Simonu Kukcu, v preteklem stoletju lastniku pivovarn v Žalcu in Laškem, ali poskusite pravo obirovsko malico. V bližnjih Grižah si lahko ogledate muzej o 200-letnem rudarjenju v revirju Zabukovica - Liboje. Okolica Žalca vas vabi še na dvorec Novo Celje in na ogled čudovite Marijine bazilike v Petrovčah ter ribnika Vrbje.
Več informacij si lahko ogledate na spletni strani: www.zkst-zalec.si
