CELJE – Sodnica celjskega okrožnega sodišča Romana Gradič bo nekdanji direktorici družbe Betnava Dragici Marinič, gradbenemu nadzorniku Karlu Bogatinu in Antonu Ekartu iz mariborske nadškofije danes izrekla kazni v zadevi Betnava. Obdolženi so namreč krivdo priznali, nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak pa se o tem še pogaja.
Osumljeni so poslovne goljufije
Vsi štirje so osumljeni poslovne goljufije pri prenovi dvorca Betnava, nekdanji ekonom Nadškofije Maribor Mirko Krašovec pa je osumljen napeljevanja h kaznivemu dejanju v škodo EU in krivde do zdaj ni priznal.
Tožilec Stanislav Pintar tako za Mariničevo predlaga pogojno 15-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let. Za njeno drugo kaznivo dejanje, ki se nanaša na nepoplačane terjatve, pa višina kazni še ni znana. Za Bogatina je predlagal 10 mesecev zapora, ki se izvrši alternativno kot družbenokoristno delo, za Ekarta pa pogojno 10-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.
Ministrstvu pošiljali račune za dela, ki niso bila opravljena
Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili čez dva milijona evrov, ki so jih dobili v banki.
S tem denarjem so zatem zaprosili in prišli do 1,7 milijona evrov evropskih sredstev, vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija kasneje ta denar vrnila.
Vegrad z goljufijo do 1,7 milijona evrov
Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in z večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevka za izplačilo sredstev EU.
Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo znesek 1,772 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili veliko protipravno korist v višini 1,7 milijona evrov.
