LJUBLJANA – Urgentne službe v slovenskih bolnišnicah in zdravstvenih domovih zaradi vročine nimajo večjih zdravstvenih zapletov. V kliničnih centrih v Ljubljani in Mariboru ni zaznati bistveno povečanega obiska bolnikov, nekoliko več dela imajo v obeh zdravstvenih domovih, a stanje tudi tam ni kritično.
Na oddelku internistične prve pomoči Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je po navadi v poletnih mesecih manj obiskov kot v hladnejših. Več dela imajo na splošni nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana. Tam ne vodijo posebne statistike glede zdravstvenih obravnav, povezanih z vročino, se pa po grobi oceni zdravnikov obiski pacientov zaradi z vročino povezanimi težavami v času vročinskega vala povečajo za okoli 20 odstotkov. Večinoma gre za dehidracije, vrtoglavice, slabosti, nestrpno oz. agresivno vedenje, tudi kolapse in toplotne udare.
Več intervencij na terenu
V Zdravstvenem domu Maribor imajo v zadnjih dneh okoli 30 odstotkov več intervencij na terenu, v ambulanti za splošno nujno medicinsko pomoč in dežurni ambulanti. Največkrat bolnika k zdravniku privedejo slabost, glavobol, vrtoglavica, bolečine po sklepih in mišicah, nihanje krvnega tlaka, motnje razpoloženja in nespečnost. Pri manjšem delu toplotno zelo izpostavljenih ljudi se pojavijo tudi hujša dehidracija, bolečine v trebuhu, srčne aritmije, motnje zavesti, nevrološke motnje, ki so podobne možganski kapi, ali celo nenaden srčni zastoj.
Kot so pojasnili v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, ni majhno število ljudi, ki imajo kostno-mišične bolečine ter bolečine v grlu in v predelu obnosnih sinusov zaradi izpostavljenosti klimatskim napravam. Na splošno pa gre pri tistih, ki se jim zdravstveno stanje poslabša, za poslabšanja že znanih kroničnih bolezni. »Moramo pa poudariti, da se ljudje iz leta v leto vse bolj držijo nasvetov, da najnujnejše opravijo zjutraj, ko še ni tako vroče, preostale reči pa zvečer,« so navedli.
Ozaveščeni
Tako kot v ljubljanskem kliničnem centru tudi v UKC Maribor in Splošni bolnišnici Izola niso ugotovili bistvenega povečanja števila obravnav, ki bi bile neposredno povezane z vročino. »Pričakovati bi bilo, da bi bilo več motenj zavesti, poslabšanj ledvičnih obolenj, poslabšanj bolezni srca in ožilja, vendar ni tako. Mogoče gre to pripisati temu, da so bolniki s kroničnimi obolenji postali dobro ozaveščeni, kako se morajo v takšnih neugodnih vremenskih razmerah vesti,« pravi Matej Bernhardt z oddelka internistične nujne pomoči UKC Maribor.
Bolnikom svetuje, naj se zadržujejo doma, če zapustijo dom, pa naj gredo v prostore, ki so klimatizirani. Izogibajo naj se večjim naporom, poskrbijo za zadostno uživanje tekočin, a ne alkoholnih pijač. »In najpomembnejše, v primeru slabšanja počutja naj se posvetujejo z izbranimi zdravniki ali specialisti o prehodnih spremembah režima jemanja zdravil,« je pojasnil Bernhardt.
Obiski starostnikov tudi zaradi dopustov svojcev
Doslej tudi niso zabeležili porasta obiska starostnikov, ki živijo sami in so odvisni od pomoči svojcev. V preteklih letih se je namreč dogajalo, da je bilo povečano število obiskov sprejemnih ambulant bolj kot z vročino povezano z nastopom dopustov svojcev. Ti so dan pred odhodom svoje ostarele starše po navadi pripeljali v sprejemne urgentne ambulante z jasno težnjo, da morajo biti sprejeti.
Bolj so po ocenah Bernhardta ogroženi mlajši in zdravi, ki so nekritični do neugodnih vplivov vročine na telo. Izpostavljajo se soncu ob najmanj ustreznih urah, so telesno dejavni, neustrezno hidrirani oziroma za lajšanje žeje uživajo alkoholne pijače in se neustrezno prehranjujejo.
