LJUBLJANA – Komisija DZ za nadzor javnih financ je obravnavala revizijsko poročilo računskega sodišča o navideznih vpisih v programe višješolskega in visokošolskega izobraževanja. V razpravi so poslanci opozorili, da se mladi vpisujejo fiktivno, saj nimajo možnosti zaposlitve, zato si z delom, ki jim ga omogoča status študenta, rešujejo socialni položaj.
Brez enotne evidence
Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da je bilo v študijskih letih 2010/2011, 2011/2012, 2012/2013 v celotnem terciarnem izobraževanju po ocenah vpisanih več kot 18.000 oseb, ki niso napredovale v drugi letnik oziroma niso ponavljale prvega letnika, je pojasnil Samo Jereb s sodišča. Kot pravi, strošek države za to obdobje za potencialno navidezno vpisane osebe zaradi uveljavljanja pravice do dohodninske olajšave, subvencionirane prehrane in obveznega zdravstvenega zavarovanja po ocenah znaša 49,9 milijona evrov. Po ugotovitvah sodišča ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ni izdelalo načrta aktivnosti za vpis študentov v enotno evidenco od študijskega leta 1999/2000, kot to določa zakonodaja.
Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu Peter Maček, so sprejeli nekatere ukrepe, sprejemajo pa tudi navedeno kritiko. Ob tem je navedel dilemo glede vnašanja vseh vpisov v evidence, saj se s tem nalaga veliko dela, vprašanje pa je, kakšna bo korist. Kot možnost Maček navaja spremembo zakona, s katero bi skrajšali obdobje beleženja vpisov v enotno evidenco, in sicer od študijskega leta 2005/06 dalje.
Čakati doma na ukrepe?
Predsednik Študentske organizacije Slovenije Žiga Schmidt je kot napačen pristop označil gledanje na problem fiktivnih vpisov izključno skozi prizmo porabljenih sredstev. Po njegovih besedah je razlog za takšne vpise to, da mladi nimajo druge izbire. Med pravicami iz statusa študenta so tudi različne subvencije in ugodnosti, toda glavna stvar je delo, je poudaril. Z njim si, kot pojasnjuje, mladi rešujejo socialni položaj. Schmidta tako zanima, ali bi bilo boljše, da teh 18.000 mladih sedi doma in čaka na ukrepe pristojnega ministrstva. Kot pravi, ti mladi z vpisi ne kršijo predpisov, saj da se ravnajo po zakonu, ki to omogoča. »Če kdor koli misli, da se grem raje fiktivno vpisat kot zaposlit, se zelo slabo vživi v vlogo mladega človeka,« je poudaril.
Delovna mesta
S Schmidtom se je strinjal tudi poslanec ZL Miha Kordiš. »Študenti se ne vpisujejo fiktivno, ker bi to želeli in bi jim bilo to strašno fino, ampak ker ni dovolj delovnih mest in se kratko malo ne morejo zaposliti,« je poudaril. Tako kot Schmidt je tudi Kordiš opozoril, da je treba vzporedno z ukrepi za zmanjševanje navideznih vpisov poskrbeti za zadostno število delovnih mest. Ob ocenjenem strošku v višini okoli 50 milijonov evrov se Kordiš vprašuje, kakšen bi bil strošek države, če bi bili ti mladi na zavodu za zaposlovanje.
Da so fiktivni vpisi kompleksen problem, se strinja tudi predsednik komisije za nadzor javnih financ Andrej Šircelj (SDS). Ob tem opozarja tudi na anomalije, do katerih prihaja, ker visokošolske institucije zaradi fiktivno vpisanih študentov dobijo denar za neke storitve izobraževalnega procesa, ki pa jih fiktivno vpisani študenti ne uporabljajo.
Zloraba davkoplačevalskega denarja
Po mnenju Matjaža Nemca (SD) fiktivni vpis v osnovi pomeni zlorabo davkoplačevalskega denarja. A to je posledica in ne vzrok, pravi. Tudi on se strinja, da se mladi v takšno obliko reševanja socialne problematike zatekajo, ker nimajo drugih možnosti. Ob tem je omenil še problematiko volonterskih pripravništev in izrazil upanje, da se te anomalije čim prej rešijo.
Člani komisije sicer ob koncu večinsko niso podprli predloga sklepa, da naj ministrstvo za izobraževanje v 30 dneh poroča, kaj bodo storili za odpravo omenjenih nepravilnosti. Na dnevnem redu današnje seje je bila tudi obravnava revizijskega poročila o učinkovitosti uporabe evropskih sredstev za zaščito pred poplavami, a ga bo komisija obravnavala prihodnjič.
