V torek pobeljeno do nižin?

LJUBLJANA –V minulih dneh smo doživljali nenavadno ohladitev. Če je popoldansko sonce želelo razgaliti ramena, nas je veter opozarjal, da še ni čas za bosonoge igre. Nato je v sredo in četrtek zjutraj temperatura padla do ničle, ponekod še pod njo, in sicer v Celju, Kočevju in delu Notranjske ter Koroške. Na višini 5 cm se je še bolj ohladilo, pod –2 °C, na Gorenjskem celo pod –7.

Včeraj je že kazalo, da se bo vreme spravilo k sebi, a so z zahoda prihajali temni oblaki. Vremenarji so že nekaj dni opozarjali, da bo vikend precej kisel in deževen, brez jaken ne bo šlo. Toda najhujše šele prihaja, saj strokovnjaki opozarjajo, da bodo v torek zjutraj temperature padle globoko pod ničlo, zato pozivajo zelenjavarje in sadjarje, naj zavarujejo posevke in drevesa, saj mraz ob koncu aprila ugonobi še tako zdrave, na široko odprte cvetove. Bojijo se najhujše pozebe, tako silovite kot aprila 2003, ki je v led okovala cvetove breskev, marelic, jablan in celo trte na Goriškem.

Marelicam škoduje že pol stopinje pod ničlo

Kot nas je opozorila agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik, je toplo vreme v minulih tednih pospešilo razvoj rastlin. »Tla so bila dovolj ogreta tudi za sajenje krompirja in nekaterih zelenjadnic na prostem. Nove posevke lahko prizadenejo že temperature zraka blizu 0 °C. Zato priporočamo preventivno zaščito rastlin s tkanino, slamo ali drugimi izolatorji.«

Napoved sicer še ni dokončna, toda vremenarji namigujejo, da bo temperatura v torek skoraj zagotovo padla pod ničlo, v veliki nevarnosti je zlasti cvetoče sadno drevje.

Kot opozarja Sušnikova, lahko temperature pod –1 °C rastlinam, če trajajo večji del noči, povzročijo hude poškodbe. »Za breskve, češnje in hruške je v času odpadanja venčnih listov oziroma debeljenja plodov nevarna temperatura zraka –1 °C, za marelice in slive pa že –0,5.«

Nekoliko nižje temperature zraka prenesejo jablane.

Toplejše podnebje, več mraza

»V povprečju toplejše podnebje še ne pomeni, da nismo izpostavljeni občasnim prodorom hladnega zraka in možnosti pozebe,« pravi klimatologinja mag. Tanja Cegnar z agencije za okolje.

Kar zaskrbljeno beležijo, je, da spomladi temperatura ne narašča enakomerno, ampak v nihajih: »Izmenjujejo se topla in občasno tudi hladna obdobja. Ker je v toplejšem podnebju vegetacijska doba zgodnejša, je potem tudi škoda, ki jo povzročijo občasni prodori hladnega zraka, lahko večja.«

Vse večja spremenljivost in vse pogostejši hitri in izraziti prehodi iz toplega vremena v hladno in nasprotno so značilni za obdobje zadnjih 30 let.

Pomlad oziroma toplo vreme se začne približno 14 dni prej kot denimo sredi 20. stoletja, kar pomeni tudi zgodnejši fenološki razvoj številnih negojenih in gojenih rastlinskih vrst. Zgodnejše cvetenje, torej, in vsako leto večja možnost pozebe.

Pozebi 1997. in 2003.

Kot nam je povedala Sušnikova, smo v Sloveniji med 6. in 9. aprilom 2003 doživeli eno najhujših spomladanskih pozeb, ki je zajela večji del Slovenije. »Temperature so padle pod zmrzišče že v poznih večernih urah, ponoči pa so se postopoma spustile do najnižjih vrednosti. Na Goriškem do –5, na Vipavskem do –6 in na Obali do –4 °C.«

Tako rekoč uničila je pridelek orehov, marelic in breskev v Sloveniji. Poškodovani so bili tudi rodni brsti češenj, aktinidij ter zgodnjih sort vinske trte, a so se delno popravili.

Tudi nenadna poznospomladanska ohladitev leta 1997 je oplazila razprte cvetove in na določenih območjih prizadela kmete. Leta 2001 smo doživeli velikonočno pozebo, ko je po dežju pritisnil mraz in okoval sadno drevje v led. Kot poudarja Cegnarjeva, so pozne spomladanske ohladitve danes zaradi zgodnejšega cvetenja nevarnejše kot pred leti.

Napoved

V ponedeljek bo večinoma brez padavin, popoldne se bo delno zjasnilo. Torkovo jutro bo mrzlo, možna bo slana. V torek čez dan in v sredo bo spet oblačno s padavinami. Tudi od četrtka do konca tedna bo predvidoma spremenljivo oblačno, še bodo možne manjše krajevne padavine, predvsem plohe.

Za prvomajske praznike smo bili že večkrat priča razmeroma hladnemu in deževnemu vremenu, a tudi sončnemu in toplemu. Za pomlad je značilno, da je vreme še dokaj nestalno. Sončni žarki so že dokaj močni, zgornje plasti ozračja pa so še hladne, zato kaj hitro začnejo nastajati kopasti oblaki, lahko tudi plohe in nevihte.