Nova knjiga nagrajenega novinarja Boštjana Videmška, ki je opremljena z več deset fotografijami Jureta Eržena, je plod njunega več kot dveletnega terenskega dela.
B. Videmšek
Medtem ko so se mladi protestniki na ulicah Tunisa, Kaira, Sane, Homsa in Bengazija leta 2011 uprli dolgoletnim režimskim nasilnežem ter tako svetu dali lekcijo iz svobodoljubja in poguma, je na severni strani Sredozemlja mlada generacija izgubljala bitko z neoliberalizmom in vse bolj tonila v svet brez osnovnih delavskih in zato tudi človekovih pravic.
Grčija gnije, tam gledamo svojo prihodnost
Videmšek pravi, da gre za zgodbo severne in južne strani Sredozemlja, kako sta se ena in druga uprli diktaturi in neoliberalni ekonomski paradigmi. »Slovenska zgodba je njen odprti epilog,« je prepričan Videmšek. »Vseskozi pravim, da hodim v Grčijo, ki je zdaj v stanju popolnega organskega gnitja, gledat svojo prihodnost. Grška zgodba prihaja k nam.« Zato se mora zgoditi upor, malodušje in apatija bi morala biti prepovedana, dodaja.
Uvodnik izpod peresa Slavoja Žižka
Knjiga, o kateri filozof Slavoj Žižek, ki je spisal njen uvod, meni, da je obvezno branje za vsakega razmišljajočega državljana, nas z vso ostrino sooča s temeljnim vprašanjem: Kje smo zdaj, leta 2013, dve leti po velikem prebujenju 2011?
Po Videmškovih besedah knjiga ne odpira zgolj vprašanj, ampak ponuja odgovore. »Gre za iskanje novih družbeno-ekonomskih konceptov, ki ponekod v Grčiji že delujejo in so pravzaprav najučinkovitejše oblike upora. Temeljijo na samopreskrbi in povezovanju. Pomembna pa je tudi politična participacija.«
