Kar nekaj kadrovskih sprememb na najbolj vplivnih mestih v velikih slovenskih družbah oziroma inštitucijah se je zgodilo v zadnjih dneh. V Heliosu so pričakovano odslovili dolgoletnega prvega moža Uroša Slavinca, zamenjal ga je dosedanji član uprave za finance Aleš Klavžar. Na RTV Slovenija je bila za novo generalno direktorico izvoljena Nataša Pirc Musar, pri Zavarovalnici Triglav, enem od podpornih stebrov majajoče se slovenske države, pa je v. d. izpred svojega naziva predsednik uprave izgubil Andrej Slapar, nadzorni svet mu je potrdil nov petletni mandat.
Še naprej ima Slapar mandat tudi pri nekoč udarni in popularni pevki Piki Božič. Po razhodu z nekdanjim hokejistom Dejanom Kontrecem, ki je trenutno direktor slovenskih hokejskih reprezentanc, se je Pika znašla v objemu Slaparja, sina generala in veterana vojne za Slovenijo Janeza Slaparja. Tudi zavarovalniški strokovnjak Andrej se je že pred časom razšel s svojo spremljevalko in, zanimivo, Pika in njen novi imata iz prejšnjih razmerij po dva otroka.
Te dni je dokončno odneslo Uroša Slavinca, nekaj desetletij prvega moža domžalske premazniške družbe Helios. Ko ga je pred časom prevzela avstrijska družba Ring, je to pomenilo konec Slavinčeve ere. Ne samo da je družbo utrdil v globalnem okolju, kot eden redkih velikih slovenskih menedžerjev si ni umazal rok z lumparijami in polnjenjem lastnih žepov, pa tudi afere, v nasprotju s številnimi njegovimi stanovskimi kolegi, se ga tako rekoč niso dotaknile. Mariborčan, rojen leta 1951, se je v drugem letniku gimnazije preselil v Ljubljano, diplomiral na ekonomski fakulteti in se 1975. zaposlil v Heliosu kot vodja planskega oddelka. Po štiriletnem izletu v politiko, v vladi Dušana Šinigoja je bil od leta 1986 do 1990 minister za industrijo in gradbeništvo, se je 1991 vrnil na čelo Heliosa.
Nataša Pirc Musar, maja bo stara 44, je študirala pravo na ljubljanski fakulteti in diplomirala pri prof. dr. Marku Ilešiču, zdajšnjem predsedniku sodišča EU v Luksemburgu, leta 1992. Po opravljenem pravosodnem izpitu 1997. se je zaposlila na TV Slovenija, kjer je šest let delala kot novinarka in voditeljica TV Dnevnika. Nato je bila pet let, v paru z nepozabnim Matjažem Tankom, voditeljica oddaje 24 ur na komercialni televiziji POP TV. Leta 2001 je zapustila televizijo in se zaposlila pri pidovskem tajkunu Darku Horvatu v družbi Aktiva Group, kjer je postala vodja službe za korporativno komuniciranje, po domače piarovka. Leta 2004 jo je parlament na predlog predsednika republike Janeza Drnovška izvolil za pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja, kar so pozneje spremenili v informacijsko pooblaščenko. Na predlog Drnovškovega naslednika Danila Türka maja 2009 je to postala ponovno. Z možem Alešem, sinom nekdanjega direktorja Dela Franca Braneta Musarja, inženirjem kemije po izobrazbi in podjetnikom ter njunim sinom živi v družinski hiši v Škrjančevem pri Domžalah, rada ima motorje in bovling, v katerem celo tekmuje. |
Programski pomočnik Gorazd Slak
Novo metlo pa ima torej tudi RTV Slovenija. Imenuje se Nataša Pirc Musar, doslej informacijska pooblaščenka, ki bo na Kolodvorski začela pometati čez dober mesec. Skoraj toliko kot pri njeni izvolitvi, ki je bila pričakovana, pa je završalo med holivudarji, ko je Pirc Musarjeva oznanila, da bo njen programski pomočnik Gorazd Slak. O njem ima sicer dobro mnenje vrsta zmerno uporniških urednikov na televiziji, nekateri pa se bojijo, da bo v tandemu z generalno direktorico še bolj skomercializiral nacionalko. Je velik ljubitelj športa, ki naj bi ga bilo po novem na TVS bistveno več, kar je takoj po izvolitvi poudarila tudi Pirc Musarjeva. Se pa na televiziji najbolj tresejo hlače dosedanjemu programskemu direktorju Janezu Lombergarju, pa tudi Mišo Molk v paketu s hčerjo Ulo Furlan je lahko strah za hčerino oddajo.
Gorazd Slak – ni v sorodu z vibrirajočim Urošem Slakom, ki ni več novinar, temveč je v službi pri Jocu Pečečniku – je bil njega dni, kajpak je bila takrat tam tudi Nataša Pirc Musar, programski direktor ProPlusa, potem pa so ga po kadrovski čistki pospravili na slovaško televizijo TV Markiza, ki ima iste lastnike kot naš ProPlus (Pop TV in Kanal A).
Premierka Alenka Bratušek pa si ne vzame časa, da bi se usedla s kandidatom za zdravstvenega ministra Danijelom Bešičem Loredanom in se odločila, ali ga bo imenovala ali ne. Sam je že povedal, da ima program pripravljen, prav tako pa tudi najožjo svetovalno ekipo. Sestavljali naj bi jo karizmatični onkolog Erik Brecelj, s katerim se poznata še iz študentskih časov, avtor zdaj že znamenite izjave, da ni treba iti v Afganistan, da srečaš talibane, saj jih je pri nas dovolj, Igor Muževič, Valentina Prevolnik Rupel, Jurij Žurej in Tit Albreht. Ljudje, ki so del Iniciative zdravnikov, katere delovanje je trenutno zamrznjeno, in ki so mu rekli, da je edini od njih dovolj nor, trmast in načelen, da bi zgodbo lahko izpeljal, tako je povedal Bešič v nedavnem intervjuju za Delo.
V svetovalni ekipi tudi Tit Albreht
V njegovi svetovalni ekipi je torej tudi Tit Albreht, po mnenju strokovne javnosti največji ekspert za organizacijo zdravstva pri nas. Albreht je predstojnik Centra za zdravstveno varstvo, ki podpira ministrstvo za zdravje pri razvoju zdravstvene politike na področju zdravstvenega sistema in organizacije zdravstvenega varstva v Sloveniji. Deluje tudi kot znanstveni sodelavec na področju analitike zdravstvenih sistemov in zdravstvene službe. Od letos do 2017. je koordinator evropskega projekta Cancer Control za podporo razvoju politik na področju celovite in kakovostne obravnave raka. Pred dobrimi tremi leti je doktoriral pri Oddelku za socialno medicino Amsterdam Medical Centre Univerze v Amsterdamu. Tema doktorata je bila Tranzicija slovenskega zdravstvenega sistema.
Albreht je v različnem obsegu sodeloval z več slovenskimi ministri za zdravje. Pri Dušanu Kebru je bil zelo intenzivno angažiran pri vprašanjih projekcij kadrov in potreb po zdravnikih. Na to temo je nastala tudi njegova specialistična naloga iz socialne medicine. Prvemu je uspelo argumentirano in s številkami prikazati prihajajoče pomanjkanje zdravnikov že leta 1997. Manj je sodeloval z Borutom Miklavčičem, ki se je naslonil bolj na staro gardo – zakonodajo je tedaj pripravljal predvsem Martin Toth. Svetoval je tudi Dorijanu Marušiču, s katerim sta bila kolega na medicinski fakulteti. Najmanj, pravi, je v zadnjih dvajsetih letih sodeloval s Tomažem Gantarjem, najbrž mu je ta zameril angažiranje pri Iniciativi zdravnikov.
Alenki Trop Skaza je ponudil sodelovanje v širšem timu, kar je sprejela, kako se je končalo, vemo. Med letoma 2000 in 2011 je bil ves čas član Zdravstvenega sveta, ki je svetovalni organ vsakokratnemu ministru za zdravje, in prvi, ki ga ni ponovno povabil v ta organ, je bil Gantar.