NATURETINA OZIMNICA

V tednu dni osrečila moža in mamo

Objavljeno 20. oktober 2014 14.36 | Posodobljeno 20. oktober 2014 14.36 | Piše: I. U.
Ključne besede: Naturetina ozimnica

Najbolj sem vesela kisle repe, pravi Elvira Rojc iz Praproč.

Vse bo prav prišlo, je bila Naturetine ozimnice vesela Elvira Rojc iz Praproč. Foto: Iztok Umer

PRAPROČE – »Zasluga gre hčerki Mirjam. Ona je tista, ki vestno izpolnjuje nagradne kupone in jih pošilja v vaše uredništvo. In moram reči, da ima srečno roko. V začetku prejšnjega tedna je Naturetino ozimnico priskrbela svojemu možu Igorju Režunu iz Izole, konec tedna pa meni. To ni za verjeti,« je bila srečna in prezadovoljna Elvira Rojc iz Praproč pri Črnem Kalu.

Kmalu po upokojitvi sta se z možem preselila v njegovo rojstno hišo v Praproče, ki sta jo še dozidala, stanovanje v Izoli pa prepustila hčerki in njeni družini. V tej majhni kraški vasi pod Slavnikom, prvim tisočakom z morske strani proti notranjosti, se skorajda vsi pišejo Rojc. Elvira je že tri leta vdova in živi sama, seveda jo redno obiskujeta hčerki z družinama.

Najbolj vesela kisle repe

»Kot upokojenki z razmeroma nizko pokojnino mi bo paket z ozimnico prišel prav. Ko ne bom vedela, kaj pripraviti, bom segla pa enem od kozarcev iz paketa. Najbolj sem vesela kisle repe, seveda imam rada tudi zelje, kumarice in rdečo peso. Solato iz nje bom obogatila s kapljicami oljčnega olja, moram priznati, da bom prvič v življenju poskusila prebranec, mlada koruza pa bo za hčerko in vnukinjo,« razkriva vitalna upokojenka, ki dobro skriva svojih dopolnjenih sedem križev.

Pravi, da kondicijo ohranja z dolgimi sprehodi v naravo, včasih je zahajala v visokogorje, zdaj se povzpne na Slavnik in včasih tudi na Nanos. Dneve si krajša z branjem knjig in časopisov. »Enkrat na mesec se v Prapročah ustavi potujoča knjižnica koprske osrednje knjižnice Srečka Vilharja in takrat si izberem zalogo knjig za mesec. V poletnem času sicer manj, ker so dnevi dolgi, pozimi, ko se skrajšajo, pa seveda več, saj sem prisiljena presedeti večino dneva ob peči na drva,« nam je zaupala Elvira.

Z izjemo ene mlade družine so v vasi pretežno starejši ljudje. Pravi, da se ji večkrat stoži po mestnem živžavu, kakšni gledališki predstavi, enkrat na teden se odpelje v Koper in Izolo. Pravi, da bi se odpravila še večkrat, vendar je bencin drag in ji njen proračun tega ne dovoljuje. Razmišlja tudi, da bi hišo v Prapročah zamenjala za stanovanje v enem od obalnih mest.

Deli s prijatelji