NA KOŽO

V svetu velikanov

Objavljeno 29. oktober 2014 23.20 | Posodobljeno 29. oktober 2014 23.21 | Piše: Andrej Predin

Otroštvo je tarča najrazličnejših zaslužkarjev, zabavljačev in spolnih deviantov.

Ne spominjam se, kje in kdaj me je ujela misel, da so otroci neprilagojeni malčki, ki so ujeti v svetu velikanov. Morda sem to slišal v kakšnem filmu, ali kje prebral. Ne vem, a to spoznanje je prišlo, da bi ostalo. Začel sem iskati dokaze in ugotovil, da izjava drži. Vsaj v tistem delu, da živijo otroci v svetu velikanov. Niso pa neprilagojeni, kaj šele nemočni. Le njihove niti so razpredene drugače. Zanašajo se na ljubkost in pomoč staršev ter svojih bližnjih. To jim omogoča, da se varno premikajo skozi gozd hlačnic odraslih ljudi, da se ne obremenjujejo z iskanjem in lovom hrane, ter imajo privilegij delanja napak in vnovičnih poskusov. A žal postaja otroštvo privilegij, saj vpenjamo malčke v čedalje več zunajšolskih dejavnosti, ki nadomeščajo druženje in igro na dvorišču. Pod vtisom sodobnega sveta nas prepričujejo, da moramo otroke usposobiti za komolčkanje, ki jih čaka v odraslosti. Dobivamo vtis, da imajo vsi malčki ista izhodišča in da bosta na koncu odločali le predanost in sposobnost. Ne eno ne drugo ni res. Osnovni vlogi šolskega sistema, vsaj tako je videti, sta indoktrinacija in ukalupljanje miselnega vzorca, ki postavlja moralne in religiozne omejitve, te pa ščitijo privilegiran sloj pred nemiri in uporom. Že od nekdaj je tako, le da je bila svetost otroka nekoč bistveno bolj nedotakljiva, danes pa je tudi to krhko in najpomembnejše obdobje človekovega razvoja postalo tarča najrazličnejših zaslužkarjev, zabavljačev in spolnih deviantov. Povrh je rodnost v Sloveniji velik problem. Od trenutno vladajoče generacije ne moremo pričakovati prav veliko, njeno poslanstvo je zadolževanje in reševanje lastnega premoženja. Pri tem ni več skrivanja za masko nacionalnih interesov, zavez višjim asociacijam ali nujnemu zlu. Priča smo paničnemu begu in streljanju na vse topove. Vizije prihodnosti, odgovornost in znosna stabilnost, bodo izzivi prihajajočih generacij. Te bodo manj obremenjene z iluzijo samostojnosti, vprašanje pa je, kakšen bo njihov odnos do skupnega dobrega in ali se jim bo uspelo otresti lažne varnosti v objemu tehnološkega napredka. Gozdovi nog pa medtem nezadržno sivijo.

Deli s prijatelji