»Dober vonj, normalna barva, tale pekoča omaka pa obeta, če bo še okusna, gre v finale,« je ob okušanju goste omake v zadnji sobi priljubljene mehiške restavracije v Stražišču pri Kranju diagnozo postavljal Tomaž Pipp. Povod za podrobno analizo je bilo tekmovanje amaterskih kuharjev v pripravi pekočih omak Čili Pipp, ki je v naši deželici potekalo prvič; 58 posameznikov, ki so poslali kar 93 različnih omak, pa je pomenilo, da ljudje pri nas vedno bolj pogosto segajo po pekočih dodatkih k hrani. Da tekmovanje amaterjev ne bi bilo amatersko, je Tomaž v komisijo, ki je izbrala zmagovalca, povabil kuharska maga Bineta Volčiča in Boštjana Napotnika.
Če sta bila na eni strani žirije prekaljena kuharska mačka, sta bila na drugi prekaljena športnika, ki imata rada pekoče. Nekdanji košarkarski as Marko Milič in smučarski skakalec Robert Kranjec sta poskrbela, da je bilo sojenje pošteno in ni temeljilo le na strokovnih ocenah, temveč sta pridala tekmovanju glas ulice in največ ocen podelila tistim omakam, ki so se jima zdele najokusnejše.
»Ta zelena omaka mi je všeč, z baziliko. Res je dobrega okusa, drugačna je od drugih, ta naj gre naprej,« je med določanjem finalistov ugotavljal Milič. Medtem je Napotnik že okušal drugo: »Tukaj origano seka iz stekleničke, nekdo je malo pretiraval z začimbami, povrhu pa še žge kot hudič. Ne bi je še enkrat poskusil.«
Zadnji član komisije je bil še en strokovnjak za čili, Adam Šerc (Čudoviti svet čilija), ki je brez ogleda sestavin vedel, katero sorto čilija so amaterski kuharji uporabili pri pripravi omak, sam pa je bil pri ocenjevanju še bolj strog. Ja, nekateri tekmovalci se niso držali niti osnovnih kriterijev, morda so manjkale izkušnje, tisti, ki pa so domačo nalogo dobro opravili, so si zaslužili mesto v finalu. V slogu večjih mednarodnih tekmovanj je v finalnem izboru vsak izmed žirantov predse dobil majhen lonček z omako, tako da ni mogel favorizirati kakšne iz predizbora, nato je na razpredelnico skrbno zapisal številko od ena do deset.
Za vonj, okus in konsistenco je bil največji izplen 30 točk, popolnega izkupička ni imela nobena omaka, se jih je pa nekaj približalo oceni popolno. Po polovici finalne pokušine je žirija sklenila, da je treba narediti predah, saj so se okusi že malo mešali. Orjaški zrezek je dodobra predramil brbončice za nadaljnje delo, le Kranjec je ob mineralni vodi tarnal: »Ne bom niti probal hrane, ne smem. Če hočem biti optimalno pripravljen, moram izgubiti še en kilogram.« Še malo kisle smetane za nevtralizacijo pekočega občutka in so predelali še drugo polovico.
Sledili sta preštevanje in seštevanje točk in kmalu je bil znan zmagovalec prvega Čili Pipp tekmovanja amaterskih kuharjev omak. Umetniški oblikovalec kovin Tomaž Beti je izdelal komplet pokalov za najboljše tri, največja skulptura čilija je šla v roke Uroša Kastelica, ki je svojo omako poimenoval vaniljev škorpijon, s tem pa v žep pospravil tudi glavno denarno nagrado 500 evrov. Drugo mesto in 300 evrov je Aljažu Špacapanu prinesla omaka black devil, Bojanu Kovačiču pa blagi jalapeno 100 evrov, vsak je prejel še kopico Pippovih dobrot. »Všeč mi je, da so se nekateri resnično potrudili pri pripravi omak, pri nekaterih pa sem bil zelo zadovoljen z izvirnostjo in smislom za estetiko pri izbiri stekleničk. Tudi tisti, ki so ostali praznih rok, ne smejo obupati. Tudi sam sem na začetku podjetniške poti večkrat stran zlil celoten kotel omake, ko se mi kaj ni posrečilo, pa sem vztrajal. Kjer je volja, tam je pot,« je ob zaključku tekmovanja povedal Pipp.
