V steni skrit tudi mošnjiček z novci

KRANJ – Kot smo že poročali konec minulega tedna, je mlad električar Rok Cigale med obnavljanjem gimnazijske stavbe v Kranju naletel na zanimivo najdbo, povsem po naključju je odkril časovno kapsulo. Včeraj so v pritličju gimnazije predstavili nekaj podrobnosti o bakreni skrinjici, ki so jo po vsej verjetnosti že daljnega 18. septembra 1897 vzidali v steno. In kaj so pred 120 leti skrili v gimnazijsko stavbo?

V skrinjici, ki je čakala v skrivni niši, skrita za večjim kamnom, so našli spomenico. Pomemben dokument, ki bržčas priča o prizadevanjih za gradnjo šolskega poslopja, je sestavil profesor Anton Štritof. Ta je na koncu 19. stoletja na Gimnaziji Kranj poučeval slovenščino, latinščino, nemščino, geografijo in zgodovino. Poleg spomenice so v skrinjico spravili še revije in časopise iz tistega časa, usnjen mošnjiček s kovanci, lekarniško vrečko, v kateri so bila po vsej verjetnosti zdravila, in fotografijo Kranja. »Ta sicer zbuja nekaj dvoma o tem, kdaj je bila skrinjica vzidana, saj sta na fotografiji oba kraka gimnazije enako dolga, to pa se je zgodilo šele leta 1902,« je na še eno neraziskano skrivnost opozorila konzervatorka Nika Leben s kranjske enote zavoda za varovanje kulturne dediščine.

Kdo je bakreno skrinjico vzidal in zanjo v steni izbral tako zelo primerno mesto, da se je vsebina ohranila vse do danes, ni znano. »Morda to skrivnost razkrijemo do septembra, ko bo od gradnje gimnazijskega poslopja preteklo natančno 120 let,« je dejala Anita Omejec, profesorica umetnostne zgodovine in nemščine.

Do takrat bodo strokovnjaki natančno proučili vsebino skrinjice. Ravnatelj kranjske gimnazije Franc Rozman je že minuli teden nakazal, da bi bila lahko skrinjica tudi v prihodnje vzidana v steno. Morda jo, ko bo pravi čas za to, dopolnijo s sodobnimi dokumenti – nemara celo s tem člankom – in zraven dodajo še podatke o zdajšnji prenovi gimnazijskega poslopja, iz katerega je od začetka pa vse do danes v svet odkorakalo prek 13.000 maturantov.