V Staro šolo po obleko za en evro

Center ponovne uporabe Stara šola v sklopu sevniškega zavoda Knof z zbiranjem, s predelavo in prodajo rabljenih oblek, knjig, igrač, kuhinjskih pripomočkov, pohištva ter bele tehnike omogoča nakup cenejših izdelkov ter delo brezposelnim iz lokalnega okolja. »Ljudje le počasi spreminjajo miselnost o nakupu in uporabi rabljenih izdelkov, kar je v tujini že vsakdanja praksa,« opozarjajo.

Stara šola po francoski trgovini

Ideja o centru ponovne uporabe je nastala po vzoru francoskih trgovin, ki so tam zaživele že v vsaki vasi. Prostovoljec iz Francije Axel Gourdon, ki so ga gostili v zavodu Knof, je bil tisti, ki je dal centru zagon. Z mislijo porabiti manj in pametneje so zavihali rokave ter v stari šoli v Boštanju našli prve prostore.

Tako je tudi center ponovne uporabe dobil ime Stara šola. Čez pol leta so se preselili v večje prostore v Sevnico in kmalu odprli še prodajalno v Krškem, oktobra pa še v Trbovljah. Spogledujejo se tudi že z lokacijo v Brežicah. Trenutno je poleg prostovoljcev zaposlenih šest domačinov.

Obleka za en evro

Ne gre za navadno trgovino, ampak predvsem za prostor lokalne izmenjave, pravi Nataša Gjuričič, vodja Stare šole. »Sodelujejo lokalni podjetniki in obrtniki, rokodelci, prostovoljci, društva, nevladne organizacije in lokalne skupnosti,« pojasni.

Kose pohištva in oblačila, ki jih dobijo, v centru ponovne uporabe po potrebi predelajo in pripravijo za nadaljnjo prodajo po simboličnih cenah. Otroška oblačila na primer stanejo le okoli dva evra, medtem ko se cene oblačil za odrasle gibljejo od enega do petih evrov. Kose pohištva lahko kupimo že za pičlih 10 evrov. Pa tudi za zbiratelje starin se kaj najde.

Delo za brezposelne

»Dobiček od prodaje je namenjen novim delovnim mestom težje zaposljivih oseb,« poudarja Nataša Gjuričič. Tako delo lahko ponudijo predvsem starejšim kot tudi mladim brezposelnim. Projekt je delno financiran iz evropskih sredstev, a tudi ko se bodo ta sredi naslednjega iztekla, so v Stari šoli prepričani, da bodo zmogli svoje poslanstvo uresničevati še naprej. »Do takrat nameravamo razširiti ponudbo izdelkov še na re-use blagovno znamko oblačil in lesnih izdelkov, tudi v sodelovanju z rokodelci,« pravi Gjuričičeva, ki napoveduje še aktivnejše vključevanje prodajaln v lokalno okolje.

Slovenci še vedno bolj za novo

V tujini so taki centri že zelo uveljavljeni in so zaživeli v polni meri. Obiskujejo jih ljudje različnih družbenih slojev. Tisti z nižjimi prihodki, tisti, ki so naklonjeni retro izdelkom, in tisti, ki nasprotujejo potrošniški mrzlici in kitajskim korporacijam, ki temeljijo na cenenih izdelkih in izkoriščanju delovne sile.

»Tekstil potrebuje približno deset pranj, da se izperejo vse kemikalije, ki jih pridobi med proizvodnim procesom, zato veliko mamic v Nemčiji za svoje otroke redno nakupuje v trgovinah iz druge roke, kjer so stvari že preprane in ne vsebujejo več teh kemikalij. V Sloveniji smo ljudje glede tega še nekoliko zaprti. Mislimo, da moramo kupovati le novo in da takšne trgovine za nas niso primerne,« je kritična Gjuričičeva.

Vendar je prepričana, da kar v tujini pade na plodna tla, kmalu zaživi tudi pri nas: »Ko je Stara šola odprla vrata, je bilo obiska malo, vendar se miselnost ljudi počasi spreminja. Obiskov je vse več, tako kupcev kot donatorjev, ki prispevajo svoje že rabljene, a še vedno uporabne predmete.«

Popravila oblačil, delavnice …

Kot center ponovne uporabe pa Stara šola popravlja tudi oblačila, zato se pri njih lahko naučimo šivati in predelati na videz odvečne predmete. Svojo idejo širijo z dogodki. V sodelovanju s prostovoljci iz tujine so pripravili vintage modno revijo, vsako drugo soboto pa v Sevnici pripravijo Ulični butik. Lotili so se tudi izdelave različnih izdelkov, kot so na primer krpanke, kujejo že načrte o izdelavi pohištva in preostalih tekstilnih izdelkov za ponovno uporabo.