Najprej je snežilo, nato deževalo, nastajala je poledica, nad okoli 1000 m je ponekod padlo tudi čez 30 cm snega. Ob morju je pihal razmeroma topel južni veter. Nad severnim Sredozemljem se je ciklon še dodatno poglobil, v Portorožu je zračni tlak v samo enem dnevu padel za 20 milibarov.
Vremenski obeti
|
Središče ciklona je bilo 13. januarja dopoldne ravno nad slovensko Istro. Nad našimi kraji je pihal okrepljen jugozahodnik, ki je prinašal vlažno in toplo zračno maso.
Zaradi dviganja zraka nad pregrado Dinarskega grebena in višinske ohladitve so se v Kvarnerju pojavljale nevihte, v zahodni in južni Sloveniji občasno močnejši dež. Bila sta dva vala padavin.
Prvi se je končal do poldneva 13. januarja, popoldne pa so se padavine od severa znova okrepile, zapihal je veter severnih smeri, meja sneženja se je tudi po nižinah Prekmurja in Štajerske spustila do nižin. Ohladitev s sneženjem je v popoldnevu zajela večji del države.
V dokaj kratkem času je popoldne in zvečer v večjem delu države zapadlo od 10 do 20 cm snega, v višjih legah lahko tudi nad 40 cm, na Kredarici čez 60 cm.
Na Notranjskem in Primorskem so zaradi burje nastali manjši snežni nanosi. Veter je sneg prenašal tudi pod Karavankami. Zimske razmere so ohromile promet, povzročile veliko težav na cestah ter s poškodbami zaradi zdrsov in padcev ljudi. Rdeči meteorološki alarmi zaradi mraza, snega so se prižgali v večjem delu Evrope.
Brrr, je mrzlo!
Mraz v zadnjem mesecu ne popušča. Tako kot decembra se jutranje temperature zraka v prvi polovici januarja držijo pod ničlo. V posameznih dneh so na sredini januarja padle tudi v nižinah na Celjskem, Koroškem in Gorenjskem blizu ali pod –20° C.
Tudi na Primorskem je bilo januarja mrzlo, 12. januarja so temperature padle na –8,7 °C. Občutek mraza v kombinaciji s temperaturami zraka in hitrostjo vetra je bil ekstremen.
V krajih z močnim vetrom je bil občutek mraza občasno celo pod –30 °C. Predvsem v višjeležečih krajih, kjer so bili vetrovi močni, temperature pa so se gibale tudi pod –15 °C, se je približal celo –40 °C.
Zamrznili potoki in jezera
V preteklih dneh so tudi v Sloveniji zamrznili številni manjši potoki, jezera, bajerji. V preteklosti je bilo rekordno mrzlo v zimi 1928/1929. Temperature so se januarja in februarja pogosto spustile pod –20° C, na začetku februarja ponekod celo pod –30 °C.
Zamrzovale so reke, zamrznil je tudi del morja med Koprom in Piranom ter obala pri Trstu.
Kako oster mraz je pritisnil, pove podatek, da so kmetom v zaledju mest ob Tržaškem zalivu zamrznile vse oljke. Tudi drevesa so pokala od mraza.
Oljka in mraz
Odpornost oljke proti nizkim temperaturam je odvisna od več dejavnikov, od starosti rastline ali trajanja nizkih temperatur, na primer.
V zimskem obdobju jo lahko poškodujejo daljše nizke temperature, saj prenese največ –5 do –8 °C.
Če se ne dvignejo, nastanejo poškodbe. Mlade sadike lahko še zaščitimo z vrtno tkanino, pri starejših drevesih z večjo krošnjo pa je tako obvarovanje skorajda nemogoče. ¾ Nekatere reke in potoki so zaledeneli. Trto je prekril sneg.
| 13. januar 1987 Noč je bila deloma jasna, zaradi mrzle zračne mase in sveže snežne odeje pa je marsikje po nižinah temperatura padla pod –20 °C. Čez dan je bilo oblačno in nenavadno mrzlo. Na Blagušu v Slovenskih goricah je bila najnižja nočna temperatura –29,1 °C, ob 14.uri pa je bilo –14,4 °C; v Murski Soboti je bila najnižja temperatura –26,9 °C, ob 14. uri je bilo prav tako le –14,4 °C, na Pragerskem je bil minimum –26,5 °C in ob 14. uri –13,4 °C in v Volčjem Potoku pri Kamniku minimum –25,0 °C in ob 14. uri –12,8 °C. |
Kaj postorimo na sredini januarja
V mrzlih dneh je čas za zasnovo vrta, pri čemer pazimo na kolobar.
