»Kot nam je znano, so podobne terme le še na Zelenortskih otokih ob zahodni obali Afrike, vendar so precej manj sofisticirane od naših,« je povedal Bojan Strajnar, ki je v sečoveljskih solinah več let bdel nad nastajajočim projektom center Thalasso Spa Lepa Vida.
Terme so odprli tik pred poletjem, ker pa je to dejavnost na odprtem in jim temperature z deževnim vremenom na začetku niso bile preveč naklonjene, pričakujejo več gostov v prihodnjih dneh julija in avgusta.
Skoraj smo že pozabili: na začetku 20. stoletja je Portorož turistično zaslovel kot zdravilišče. Že rimljanski vojaki naj bi se okoriščali s tamkajšnjimi zdravilnimi dejavniki, prvi pisni viri o tem pa segajo v 13. stoletje. Po navedbah so bili benediktinci iz samostana Svetega Lovrenca, ki je bil nad solinami, znani po tem, da so s solinskim blatom zdravili bolnike oziroma romarje z vodenico, revmatizmom, skrofulozo, obolenji dihal, kožnimi boleznimi, različnimi ranami in celo tiste, ki so bili predebeli.
»Kot nam je uspelo izbrskati, so benediktinci na te načine zdravili v samostanu pa tudi tu v solinah. Vedeli so, katero blato je najbolj zdravilno, kako ga je treba shraniti, pripraviti, da zori in podobno,« pravi vodja tamkajšnjega Krajinskega parka Sečoveljske soline Andrej Sovinc in potrjuje, da se zdraviliška dejavnost, ki jo danes opravljajo v portoroških hotelih Kempinski in LifeClass, končno vrača na kraj svojega izvora, v naravno okolje solin. Sovinc doda, da so to tudi edine terme, kjer lahko med terapijami na odprtem opazujete male čigre, polojnike, male bele čaplje in druge ptice.
Morje, klora nič
V termah je zaposlenih 12 ljudi, med njimi tudi zdravnica Mojca Kermavner, pri kateri se pred terapijami oglasi vsak obiskovalec. »Po krajšem pregledu in pogovoru dobi nasvet za zanj najustreznejšo vrsto terapije. Slanica in solinsko blato oziroma fango sta registrirana kot naravno zdravilna dejavnika za bolezni lokomotornega aparata, predvsem za bolezni sklepov in mišic, po različnih operacijah pa sta primerna še za kožna obolenja,« našteva.
Ponudba je namenjena tudi sprostitvi, masažam, sončenju, rekreacijskemu kopanju in seveda kozmetiki, za katero že vrsto let razvijajo svoj program solinarskih naravnih izdelkov Lepa Vida. Za prihodnost razmišljajo še o uvedbi aerosolnih inhalacij, terapij v slani sobi in slane savne.
Kompleks term ima večji bazen za kopanje, tri Kneippove bazenčke (dva s toplo in enega s hladno vodo), štiri bazenčke s koncentrirano slanico, poseben del za terapije s fangom. Vse prhe so s toplo in hladno morsko vodo, ki jo zajemajo iz kanala Lera.
Investicija Solin, d. o. o., je narejena po najnovejših standardih ekologije in racionalne uporabe energije. Poseben je zlasti veliki bazen, saj je voda v njem popolnoma deklorirana in ekološko filtrirana z elektrolizo.
Kompleks nima prenočišč in je odprt le podnevi, in še to za največ 55 oseb naenkrat. »V enem dnevu bomo lahko sprejeli 300 gostov, in sicer od maja do septembra,« pojasnjuje direktor Solin, d. o. o., Klavdij Godnič, ki s kančkom grenkobe dodaja, da so ob vseh birokratskih zapletih za ta enkratni projekt potrebovali skoraj deset let in da je zanj še posebno zaslužna prodornost zdaj upokojenega direktorja podjetja Alojza Jurjeca, ki je odgovorne vse od leta 2004 vztrajno prepričeval, da se ta investicija vsekakor splača.
