Temperatura rastline je kazalnik različnih dejavnikov, ki vplivajo na to, koliko je izpostavljena sončnemu sevanju, in je odvisna od zmožnosti izmenjave energije med rastlino in njenim okoljem.
Odvisna je od časa, dneva, sezone, oblačnosti, hitrosti vetra, oddaljenosti od površine tal, značilnosti rastlinskega sestoja in položaja rastline v njem, značilnosti rastline.
Dormanca je stanje zmanjšane metabolne aktivnosti, ki rastlini omogoča preživetje ob neugodnih rastnih razmerah. Pojavi se zaradi delovanja nizkih temperatur in kratkih dni.
| Napoved V petek bo na vzhodu in severu Slovenije deloma jasno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Zjutraj bo po nižinah severovzhodne Slovenije nekaj megle. Jugozahodni veter bo prehodno oslabel. V soboto bo v zahodnih krajih začelo deževati, v noči na nedeljo pa se bodo padavine okrepile in zajele vso Slovenijo. ObetiV soboto bo območje Alp in severnega Sredozemlja dosegla hladna fronta. Naše kraje bo predvidoma prešla v noči na nedeljo. V nedeljo se bo nad osrednjo Evropo in Alpami okrepilo območje visokega zračnega tlaka, ki bo predvidoma vztrajalo do torka. V sredo in četrtek kaže na nastanek ciklona nad severnim Sredozemljem. V soboto se bodo padavine sprva začele pojavljati v zahodni Sloveniji in se bodo v noči na nedeljo razširile nad vso državo. Ohladilo se bo, meja sneženja se bo v nedeljo zjutraj približala nižinam. V ponedeljek in torek bo predvidoma suho in precej jasno. V sredo in četrtek pričakujemo pogoste padavine, v severni polovici Slovenije bo občasno morda snežilo do nižin. |
Zimsko mirovanje
Obdobje mirovanja in obdobje rasti sadnih rastlin oblikujeta njihov letni rastni cikel. Mirovanje dreves je razdeljeno na dve glavni fazi in dve prehodni obdobji. V jesenskem začetnem obdobju mirovanja sadna drevesa postopoma upočasnjujejo fiziološke aktivnosti. Rast se ustavlja, zmanjšuje se asimilacija, upočasnjujeta se sprejem hranil in dihanje. Iz listov prehajajo hranilne snovi v les in korenine. V tem obdobju se sadna rastlina pripravlja na zimsko mirovanje.
V rastlini se dogajajo kemični in fiziološki procesi, ki omogočajo dvig odpornosti proti nizkim zimskim temperaturam. Krajšanje dneva in nižanje temperatur v jeseni omogočita tvorbo ločilnega tkiva, in če vsi procesi v rastlini nemoteno potekajo, listje odpade novembra oziroma v prvih dneh decembra.
Trajanje in čas priprave rastlin na zimsko mirovanje in s tem tudi čas odpadanja listja je odvisno od sadne vrste, sorte, vremenskih razmer, tehnologije in količine pridelka. Kadar rast zaradi različnih vzrokov ni pravočasno zaključena, se v nasadih jablan listje dlje zadrži na drevesih in odpade šele v zadnjih dneh novembra. Najpogostejši vzroki za podaljšano rast so pozno in obilno gnojenje ali namakanje, poletno odpadanje listja zaradi temperaturnega in sušnega šoka, premočna poletna rez ter poškodbe zaradi toče, bolezni in škodljivcev. Če je jesen topla in postopno prehaja v zimo, brez ekstremno nizkih temperatur, tudi les lahko dobro dozori. Zaradi podaljšane vegetacije pa lahko večjo težavo povzroči le slab cvetni nastavek.
Pavje oko
V posameznih oljčnikih se pojavlja zmeren pojav glivične bolezni pavje oko. Za bolezen sta zelo občutljivi sorti istrska belica in oblica. Oljkarjem, ki imajo oljčnike okužene s to boleznijo, kmetijske svetovalne službe svetujejo, da po končanem obiranju oljk oljčnike temeljito poškropijo. Zaradi mraza porova zavrtalka (Napomyza gymnostoma), ki povzroča občutno škodo na pridelku pora in čebule, ne leti več. Prekrivko, s katero smo zaščitili posevke, lahko odstranimo.
Mraz in jesenske slane so nas opozorili, da smo z vrtov in njiv odstranili rastline, ki so občutljive za mraz. Novembra je čas za druga opravila, ki nam jih omogoča vreme brez snega in pretiranega zmrzovanja tal. Preden tla zmrznejo, pospravimo gomolje in čebulice. Sadimo lahko česen, sadno drevje in okrasne rastline. |
Zmrznjen dež so dežne padavine, ki zmrznejo med padanjem skozi plast zraka s temperaturo nižjo od 0 °C. |
Ponovno zelo hladen novembrski dan, jutro je bilo marsikje po nižinah najhladnejše novembrsko po letu 1950. V Celju se je ohladilo do –19,4 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do –19,2 °C, v Volčjem Potoku pri Kamniku do –18,0 °C, v Murski Soboti do –16,6 °C, v Novem mestu do –15,1 °C, v Ljubljani do –14,5 °C in v Tolminu do –10,3 °C. |
