NOVO MESTO – K ekološkemu otoku za ločeno zbiranje odpadkov sredi Šentjerneja se pripelje avto s hrvaškimi registrskimi oznakami. Izstopi par, eden vzame veliko črno vrečo za smeti, drugi nagne zabojnik za zbiranje embalaže in kljub mimoidočim, ki opazujejo njuno početje, začneta družno brskati po smeteh. Iz zbrane embalaže, ki so jo odlagali ozaveščeni Dolenjci, v vreči pristanejo plastenke z drobno, kot pol znamke veliko oznako, na kateri piše »povratna naknada 50 lip«.
Pol kune ali preračunano v evre 7 centov za takšno plastenko plačajo na sosednjem Hrvaškem, kavcijo torej, ki jo kupci pijače pri sosedih plačajo že ob nakupu v trgovini, pijača s tovrstno oznako pa ni na prodaj le pri njih, temveč tudi pri nas in drugih sosednjih državah, proizvajalci jo namreč natisnejo na embalažo ne glede na to, kje jo bodo prodali. Saj 7 centov ni veliko, a če zberemo 15 plastenk, dobimo evro, vztrajni pa vedo, da bi za 1000 plastenk dobili 70 evrov. Kakšnih velikih zaslužkov s tem početjem ne morejo kovati, si pa zagotovo pomagajo, da lažje preživijo iz meseca v mesec. Zbiranje tovrstne embalaže je zelo razširjeno na Hrvaškem, predvsem med upokojenci in brezposelnimi, ki pobirajo embalažo tudi iz smeti, posebno poleti v turističnih krajih, kjer se turistom pač ne da ukvarjati z vračanjem plastenk v trgovino.
Vse več plastenk
»Pojava, da tujci praznijo naše zabojnike z embalažo, pri nas sicer nismo opazili, se pa prav količine zbrane embalaže v Sloveniji iz leta v leto povečujejo. Če smo v letu 2014 na območju, ki ga pokriva Komunala Novo mesto, zbrali 1672 ton embalaže, je bila ta številka lani občutno višja – 2694 ton. Če bi torej rekel, da s takšnim zbiranjem plastenk in pločevink iz našega sistema tovrstni zbiratelji poberejo 10 odstotkov embalaže, bi verjetno močno pretiraval,« je dejal Simon Štukelj, vodja sektorja splošne komunale pri Komunali Novo mesto, in dodal, da pa so na Dolenjskem večen problem tatvine papirja iz zabojnikov. »Na našem območju vsako leto zberemo 1000 ton papirja, pri nas je tudi zelo priljubljeno in uspešno zbiranje papirja po osnovnih šolah. Za primerjavo: samo ena, ta je bila najuspešnejša, ga je zbrala 200 ton, kar pomeni, da ga gre veliko mimo našega sistema zbiranja,« je dejal Štukelj in opozoril na namerno uničevanje zabojnikov za papir: »Že deset let jih ne zaklepamo več, saj so uničevali ključavnice, te pa niti uporabnikom niso bile v prid, saj skozi odprtine niso mogli odlagati svežnjev ali škatel s papirjem.«
In če po eni strani naše zabojnike z embalažo praznijo Hrvatje, tudi precej Slovencev ob meji načrtno zbira plastenke in pločevinke, ki jih vozijo čez mejo, v verigo zbiranja pa se vključujejo še nekateri gostinci ob meji.
S tem, da Hrvatje praznijo naše zabojnike, ker z njimi tržijo v svoji državi, na Inšpektoratu RS za okolje in prostor niso seznanjeni. Sicer pa pri nas na področju embalažnin država o spremembah ne razmišlja. »Vsi načrtovani ukrepi glede embalaže in odpadne embalaže so opredeljeni v programu ravnanja z odpadki in programu preprečevanja odpadkov, sicer pa je ločeno zbiranje komunalnih odpadkov v Sloveniji, kot poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor, dobro organizirano, naš sistem velja za boljšega v Evropski uniji, kar priznava tudi Evropska komisija.
Razširjena odgovornost proizvajalca
»Zakon o varstvu okolja določa, da vlada določi pogoje in primere, ko mora pravna ali fizična oseba, ki razvija, izdeluje, predeluje, obdeluje, prodaja ali uvaža izdelke, delno ali v celoti zagotoviti takšno ravnanje z izdelki in odpadki, ki nastanejo po uporabi teh izdelkov, da se spodbujajo ponovna uporaba ter preprečevanje nastajanja odpadkov in njihova predelava, gre za tako imenovano razširjeno odgovornost proizvajalca. Na podlagi tega je sprejetih kar veliko predpisov o odpadkih, ki urejajo ravnanje s posamezno vrsto, med drugim z odpadno embalažo. V ceno izdelkov, iz katerih po končani uporabi nastane odpadna embalaža, je vračunan tudi strošek ravnanja z odpadno embalažo razen stroškov ločenega zbiranja komunalnih odpadkov,« so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor. Ravnanje z embalažo in odpadno embalažo je v Sloveniji torej urejeno na podlagi načela razširjene odgovornosti proizvajalca. To pomeni, da so proizvajalci embalaže oziroma embaliranega blaga, mednje spadajo tudi uvozniki in pridobitelji iz držav članic Evropske unije, odgovorni za vzpostavitev, izvajanje in financiranje sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki nastane zaradi uporabe embalaže ali embaliranega izdelka.
Proizvajalci svoje obveznosti glede zagotavljanja in financiranja sistema ravnanja z odpadno embalažo izpolnjujejo v okviru ene izmed družb za ravnanje z odpadno embalažo. V ta namen plačajo tako imenovano embalažnino.
»Čeprav obstaja za uvedbo kavcij zakonska možnost, se v Sloveniji za sistem kavcij, kot ga poznajo na Hrvaškem, nismo odločili in za zdaj o uvedbi takšnega sistema ne razmišljamo. Zavedati se moramo, da povrnjena kavcija ni nagrada ali dodaten zaslužek, temveč le vračilo dela cene izdelka, ki ga je kupec plačal ob nakupu. Zaradi tega so izdelki dražji, kot so bili pred uvedbo kavcije. Sistem kavcije tudi ni pravičen za kupce na posameznem območju, če se prinaša odpadna embalaža izdelkov, ki so bili kupljeni drugje, kot je primer na Hrvaškem, saj se v njihov sistem vrača tudi odpadna embalaža izdelkov, kupljenih v sosednjih državah. Ker vsak kupec, ki prinese odpadno embalažo, dobi povrnjeno kavcijo ne glede na to, kje je kupil izdelek, so izdelki, embalirani v embalažo, za katero se ob nakupu plačuje kavcija, posledično dražji za domače potrošnike. Ti namreč financirajo tudi vračilo kavcije za vse izdelke, kupljene v sosednjih državah, katerih odpadna embalaža prihaja v sistem,« so še dodali na ministrstvu.
Sicer pa tudi na Hrvaškem načrtujejo spremembe, sistem kavcij naj bi postopno opustili za vso embalažo pijač za enkratno uporabo. To pomeni, da bodo sedanjega odpravili in uvedli podobnega, kot ga poznamo v Sloveniji. A če jim sistem, ki ga imajo, iz leta v leto prinaša večjo izgubo, pa ima vsaj eno prednost: v naravi ni opaziti plastenk in pločevink kot pri nas. A prav zaradi uvoza embalaže iz drugih držav naj bi letos na mejah in v trgovinah okrepili nadzor.
