IG – Komisija za preventivo je v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje organizirala že tradicionalni posvet – ob mesecu varstva pred požari. To pot so želeli opozoriti na prihajajoči mesec, ki bo posvečen splošni požarni varnosti v gospodinjstvih in še posebno ogljikovemu monoksidu.
Komisija si že tako prizadeva vplivati na zmanjšanje števila požarov v domačem okolju, k čemur bo prispeval tudi sprejem Pravilnika, ta med drugim določa, da se mora v prostore s kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka v prostoru, namestiti senzorje CO, in to najpozneje do 1. januarja 2017.
Posvet je vodil Sandi Jugovac, podpredsednik komisije. Predstavil je vprašalnik (o požarni varnosti v domačem okolju), namenjen izvajanju preventivnih pregledov. »Pri občanih se najprej ustrezno predstavite, še najbolje bo z gasilsko izkaznico, seveda jim predstavite namen obiska, pri tem pa izrecno poudarite, da bi jim radi pomagali izboljšati požarno varnost! Družno zatem poiščite morebitne nepravilnosti in rešitve za njihovo odpravo,« je zbranim gasilcem na srce položil Jugovac.
Brez barve, vonja in okusa
Uvodno predavanje je potem pripadlo dr. Alešu Jugu, ki je bil takrat sicer v ZDA in je predaval na daljavo. Predstavil je ogljikov monoksid, »ta je brez barve, vonja in okusa«, je dejal, »zaradi česar je še bolj nevaren, saj ga s človeškimi čutili ne zmoremo zaznati«. Poudaril je, da je ogljikov monoksid v zraku, nastaja pa tako zaradi dejavnosti človeka kot naravnih procesov, denimo pri gnitju.
Ogljikov monoksid nastaja pri nepopolnem izgorevanju, smo izvedeli, pa tudi pri delovanju motorjev z notranjim izgorevanjem, zato ga najdemo tako v stanovanjih kot garažah in še kje. »CO, pomešan z zrakom, je še kako eksploziven!« V prostoru nastaja, ko zaradi slabega prezračevanja primanjkuje svežega zraka in pade raven kisika pod še dovoljeno mejo (21 vol %). Še posebno je nevaren pri nepravilni uporabi motorjev z notranjim izgorevanjem, teh ne smemo nikoli uporabljati v zaprtih prostorih, pozorni moramo biti tudi pri njihovi zunanji uporabi, saj obstaja nevarnost, da nam pri nepravilni uporabi izpušni plini in s tem tudi monoksid – uidejo v prostor.
Smrtonosni monoksid
Miran Brvar iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo je predstavil vpliv ogljikovega monoksida na človeka. »Zastrupitev z ogljikovim monoksidom je najpogostejša smrtna zastrupitev v razvitih industrijskih državah. V Sloveniji imamo do 20 nesreč na leto. Ogljikov monoksid sploh ne draži sluznice in se veže na proteine z železom ali bakrom, zmanjša kapaciteto hemoglobina za prenos kisika, ovira sproščanje že vezanega kisika s hemoglobina, zavre prenos kisika v skeletno-mišična vlakna, prav tako zavre celično dihanje, prekine transport elektronov in povzroči nastanek prostih radikalov,« je zbrane podučil Brvar.
Blage zastrupitve običajno ne zaznamo in jo pogosto zamenjujemo z virozo. Hudo zastrupitev z ogljikovim monoksidom pa spoznamo po sledečih znakih: nezavest, epileptični krči, bolečina za prsnico, odpoved srca in dihanja. Smrt.
Zastrupitev se ugotavlja s plinskim analizatorjem s karboksioksimetrom in pulznim karboksioksimetrom, zdravi pa se s 100-odstotnim kisikom pri tlaku enega bara z masko z rezervoarjem ter s 100-odstotnim kisikom pri tlaku treh barov v hiperbarični komori.
Javljalniki in senzorji
Jože Kaplar z ministrstva za okolje in prostor je sporočil: »Z zahtevano izvedbo in načinom vgradnje kurilne naprave želimo na ministrstvu preprečiti zastrupitve in zadušitve z dimnimi plini. Med takšne rešitve spada tudi zahteva, da se lahko v bivalne prostore vgradi zgolj kurilna naprava, neodvisna od zraka v prostoru. Če pa gre za uporabo trdnega goriva, se lahko v bivalni prostor izjemoma vgradi tudi kurilno napravo (odvisno od zraka v prostoru), a je treba v tem primeru vgraditi javljalnik CO.
V prostore s kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka v prostoru, bo treba senzorje CO namestiti najpozneje do 1. januarja 2017! Kar določa tudi Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav.
Kaplar je še posebno opozoril na nevarnost, ki nastane z zamenjavo ali zatesnjenostjo oken in vrat, ki ne omogoča dovoda zraka, zaradi česar se dim in plini nabirajo pod stropom. »Rešitev,« je dejal Kaplar, »je dovod zraka v prostor skozi rešetke, špranje oken ali kanalov iz sosednjih prostorov.«
Štiri praktične delavnice
|
